KELPE: The Curved Line

Recenzija izdelka
15. 9. 2015 - 19.00

Drut, 2015

 

Kel McKeown aka Kelpe, samooklicani londonski piflar, nas s svojimi kompozicijami hrani že dobro desetletje. Album The Curved Line, ki ga nocoj predstavljamo v Tolpi bumov, je njegova peta dolgometražna izdaja, ki je tako kot njegov prejšnji album Fourth: The Golden Eagle izšla pri njegovi lastni, leta 2013 ustanovljeni založbi, imenovani Drut Recordings. Njegovo plodno kariero poleg petih albumov dopolnjuje še 11 EP-jev, izdanih pri založbah Fremdunes, Team Arce, Myor, Svetlana Industries ter DBA DUBs.

Kelpe se v svojem zvočnem miljeju, ki ga nekateri ohlapno označujejo kot »jazzy electronica«, že od samega začetka igra z bleepom, hiphop biti, težkimi perkusijskimi vzorci, različnimi sintesajzerskimi odskoki in raznimi organskimi zvoki. V albumu The Curved Line, ki ga bomo poslušali v nocojšnji Tolpi bumov, se sicer drži domačih preverjenih sestavin, vendar pa končni izdelek le ni tako okusen, kot smo pričakovali. 

Album na zelo subtilen način otvori komad Doubles of Everything. Klavir med komadom zamenja nežen sint, pomešan z mehkimi perkusijskimi vzorci ter na petju osnovanimi sempli. Malo hitrejši tempo albuma nakaže komad Calumet, ki se nadaljuje tudi v tretjem komadu Sick Little Thing, ki v realnosti pomeni »Cyclical Thing«, v samem komadu pa se to kaže v ponavljajočem se osemtaktnem akordu, podmazanem z različnimi sinti.

Po prvotnem planu bi moral biti album The Curved Line izdan v dveh delih, kljub temu da se to ni zgodilo, pa po besedah Kelpea šesti komad z albuma, Valerian, nakazuje nekakšen prelom v zgodbi celotnega albuma. Avtorici nocojšnje Tolpe bumov do tega trenutka žal še ni uspelo ugotoviti, kje in za kakšen prelom naj bi šlo. 

Druga polovica albuma, ki se nadaljuje s komadi Drums for Special Effects, Morning Two, Canjealous ter zaključnim Incantation, se nadaljuje v maniri precej preverjene in že slišane mešanice hiphopa, housa ter na trenutke tehna, pomešanega s perkusijami iz vseh kotov, sinti in igračkanjem z ostalimi sempli. Pri albumu The Curved Line pogrešamo predvsem odklon od preverjenega in delujočega ter eksplicitnejša zvočna raziskovanja. Če že kaj, potem Kelpe na svoji zadnji stvaritvi prikaže predvsem to, da se lahko znajde v različnih elektronskih (pod)žanrih. Album The Curved Line namreč deluje kot nekakšna krpanka, ki pa ji manjka živahnosti in domišljije, da bi nas dobro ogrela. 

 

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness