Kêres: Vexilloid + The King Sleeps Without Tears
Terratur Possesions, 2023
Prišli smo v sklepno fazo podzemnih izdaj iz metalskih globin. Zadnji mesec nas je obdaril s kar nekaj vrhunskimi izdelki, dočakali pa smo tudi peto studijsko ploščo Vexilloid finskega projekta Kêres, ki jo dodatno plemeniti še štirikomadni EP The King Sleeps Without Tears istega projekta. Oba izdelka sta izšla pri norveški založbi Terratur Possessions, ker pa gre za isto studijsko seanso, se bomo novemu materialu posvetili kot dvema deloma ene celote, kajti med skladbami ni bistvenih razlik.
Kêres je projekt nadarjenega finskega glasbenika Atvarja. Ob tem projektu, ki se mu na Radiu Študent posvečamo prvič, Atvar glasbo ustvarja tudi v kultnem dvojcu Circle of Ouroborus. O glasbi tega projekta smo pisali letos septembra ob izidu plošče Lumi Vaientaa Kysymykset. Atvar pa ima še en vrhunski projekt, in sicer Venus Star, toda o tem kdaj drugič.
Projekta Circle of Ouroborus in Venus Star sta osredotočena na bolj čudaško in progresivno sfero black metala, Kêres pa je osnovan na primitivizmu, minimalizmu, predvsem pa gre za poklon black metalu prvega vala. Prisotni so vplivi bendov Celtic Frost in Beherit, vzporednice pa lahko povlečemo še z dvojcem Darkthrone, na obdobje, ko sta Fenriz in Nocturno Culto ustvarjala black metal pod vplivom panka, torej predvsem v času plošč Dark Thrones and Black Flags in Circle the Wagons. Ne glede na to ima Kêres lastni pristop k ponovni interpretaciji tega primordialnega stila. Ne bomo trdili, da gre za izviren pristop, temveč za osebno vizijo zgodnje blackmetalske godbe. V vseh skladbah se Atvar drži srednje hitrega tempa, značilnega za tisto obdobje, ob čemer slišimo podobnosti s skupinama Celtic Frost in Venom ter z začetki benda Bathory. Soroden je tudi zvok kitar in seveda stil igranja, podobnosti pa prav tako opazimo v celostnem zvoku plošče, četudi gre za nekoliko modernejši zvok, če ga lahko tako opišemo.
Kitare tvorijo bogat zvok, ki zajame tako nizke kot srednje tone, vse skupaj pa zveni zelo polno ter predvsem odlično kanalizira morbiden in besen zvok tistih časov. Pri analizi kitarskih prijemov moramo izpostaviti izvirnost pri uporabi enostavnih kitarskih linij, ki se manično držijo minimalizma in repeticije, to pa je tudi ključ obeh izdelkov. Ta podrobnost ustvari izstopajočo energijo, ki jo preplavlja nekakšna negativna nota med bedo in besom. V tej enostavnosti začutimo simbiozo med ritmom in kitarami, predvsem pa smo presenečeni nad učinkovitostjo teh elementov ter godbe, ki nas obenem nenehno spodbuja k uživanju poskočnih ritmov in nas očara, tako da nehote migamo z glavo.
Novi material je pravi blagoslov kvalitetne surove produkcije. Bas boben je razločen in zveni organsko, toda če smo iskreni, je celoten zvok bobnov pravzaprav zelo surov in odlično sovpade s primitivnim načinom podajanja zvoka. Mojstrske na tej plošči so prav premišljene rifaže in učinkovito bobnanje, tako da bo nov material navdušil vse, ki ljubijo starinski zvok in enostavnost tega žanra.
Dodaj komentar
Komentiraj