KOALA VOICE: Kangaroo's a Neighbour

Samozaložba, 2015

Nekateri so imeli Pankrte, drugi smo poplesavali na We Can’t Sleep At Night, tretji svoje zvitke tobaka puhajo ob Koala Voice. Mladost vselej rodi nove junake, svoje junake. Ne glede na to, kako apatično in brezciljno se dozdeva stanje, se stvari vselej postavijo na svoje mesto. In tako je tudi prav. Doma bi ta hip težko našli zasedbo, ki bi bolje ali bolj iskrivo nagovarjala odraščajoče množice. Iz brbotajočega lonca dijaških zasedb, ki tako rado izgubijo glas, so Koala Voice kulminirali z zelo jasno izraženo persono in iz preteklega leta ustvarili leto koal. Od kompilacije Krasen zasavski džumbus do zmagovitega objema na natečaju Špil liga, od vozovnice Klubskega maratona do skoka v oglas ponudnika mobilnih storitev. Pot, ki jo je zasavska četvorka opravila, jasno priča, da je spodbujanje lokalnega okolja - ki omogoči prvi nastop, nameni prvi aplavz in ponudi prvi potisk - pri razvoju mlade zasedbe lahko ključno, če ta le ima vsebino.

Prvenec hudomušnega naslova, Kangaroo’s A Neighbour, pod produkcijo katerega se je podpisal Peter Dekleva, prinaša štirinajst jedrnatih zvočnih pogruntavščin, v katerih je moč čutiti toliko pišmevuhovstva, igrivosti in naivnosti, kolikor jih sama po sebi premore mladost. »Haven't changed my sheets for weeks, haven't even brushed my teeth, walking around without a bra, you can't call me a lady, na-ah,« že na samem začetku plošče slika žensko perspektivo odraščanja Manca Trampuš in v slovenski glasbeni prostor vnese dimenzijskost ali bolje glas, ki ga nismo bili povsem vajeni. Prav gotovo je spodbudno, da so tako Dekleva kot Koala Voice pri snemanju plošče, ne ozirajoč se na okolico, izhajali iz tega, kar imajo in jim je predočeno, in tako uspeli ujeti v flaško prvinski duh ne samo zasedbe, marveč tudi generacije, ki prihaja. 

Na izredno primitivni ravni bi Koala Voice lahko povezali s sokrajani We Can’t Sleep At Night, iz katerih delček zasedbe tudi izvira. Tako, kot so oni svoj čas, tudi zasedba Koala Voice pogumno razčlenjuje precej tog žanrski okvir garažnega indie punk rocka. Poizkusite samo skladbo Woke Up From Yesterday, ki ima vse; bluesovski riff, punkovsko dvoglasno petje, kitarski solo, noiserski izpad in psihedelični izlet. Ne glede na čvrsto ritmično bratsko navezo, ki skladbam daje jasno izrisano figurativnost, je v njih veliko žareče preprostosti in svobodnjaštva, ki se odlično priležeta kitarskim pogruntavščinam Domna Holca, osrednjega melodičnega motorja zasedbe. Ta pri preigravanju veliko raje pove malo kot preveč, in to z izjemnim občutkom, da tudi vsestransko žanrsko spogledovanje ne postane vzorec, marveč začimba izdelane kompozicije.

Koala Voice so na plošči Kangaroo’s A Neighbour tudi znotraj preverjenih in doživetih vzorcev uspeli ujeti svoj glas, kar je za zasedbo, ki je komaj zasedla študijske klopi, izredno spodbudno.