Kommand: Death Age (20 Buck Spin, 2023)

Frekvence Radia Študent bombardiramo z dvema nemarnima izdajama iz podzemlja death metala. Začenjamo s Kommand iz Los Angelesa, ki so pri ameriški založbi 20 Buck Spin izdali težko pričakovano ploščo Death Age. Njihov prvenec Terrorscape, ki so ga ponudili pri založbi Maggot Stomp, smo recenzirali leta 2020, nova plošča pa je našla mesto v katalogu vrhunske ameriške založbe 20 Buck Spin, in táko pozicijo si Kommand tudi zaslužijo. Bend nas je navdušil že s prvimi demo kasetami, prvenec in nova plošča pa samo potrjujeta, da je bend vreden svojega renomeja. Kljub temu da igrajo klišejski death metal, moramo priznati, da nas nov material navdušuje. Od začetka veljajo za privržence benda Bolt Thrower, vsake toliko pa slišimo še kakšen klasičen prijem, ki nas spominja na bende, kot je Incantation.

Death Age je plošča, ki jo enostavno prebavimo. Prva stvar, ki nas prepriča, je seveda produkcija. Tukaj slišimo bistven napredek oziroma po drugi strani nazadovanje, produkcija je namreč bolj umazana kot na prvencu Terrorscape. Zvok kitar je bolj grob in umazan, bobni imajo več odmeva in so perfektno postavljeni v zvočno sliko, vokal pa je še bolj jamski. Skratka, premik z založbe Maggot Stomp na 20 Buck Spin je bila smiselna odločitev. Predvsem ker Maggot Stomp izdaja bende, ki imajo modernejši zvok kot bendi založbe 20 Buck Spin. Oziroma, če smo iskreni, Maggot Stomp izdaja bolj priljudne bende. Tukaj mislimo predvsem na to, da ta založba sledi nekakšnemu trendu, ki je popularen predvsem v ZDA, medtem ko kultna založba 20 Buck Spin razume, kaj je dobro ne glede na trend.

Kar zadeva stil igranja, ne moremo dodati kaj več kot to, kar smo napisali leta 2020. Kommand ponudijo kvaliteten in ostuden death metal, pri čemer opazimo, da je produkcija surovejša kot na prvencu. Uživamo ob poslušanju počasnih boltthrowerskih rifov, navdušijo pa nas hitri deli, ki se striktno držijo klasičnega tremolo igranja, značilnega za staro šolo death metala. Plošča ne vsebuje nobenih vrtoglavih solaž ali kompleksnih rifov, ves fokus pa je na tem, da bend ustvari izjemno nasilno glasbo. Plošča Death Age je tako potešila naše nestrpno pričakovanje novega materiala, ob poslušanju smo zadovoljni in smo dobili, kar smo pričakovali, nič več, nič manj.

Hyperdontia: Deranged (Me Saco Un Ojo Records in Dark Descent Records, 2023)

Še en vrhunski bend že nekaj časa straši po podzemlju death metala, in sicer je to Hyperdontia, zasedba turško-danskega porekla, ki domuje v Københavnu, za katerega je znano, da je prestolnica evropskega death metala in da ima izjemno sceno. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da večina bendov s te scene izdaja vrhunski material.

Hyperdontia so EP Deranged izdali sredi marca pri angleški založbi Me Sacco Un Ojo in ameriški založbi Dark Descent Records. Bend je glasbeno pot začel leta 2015, v tem času pa je svoj opus zapolnil z dvema studijskima ploščama, tremi EP-ji in dvema splitoma. Ker so vsi posamezniki iz Hyperdontie vpeti v številne druge podzemne bende, je bila zasedba deležna pozornosti že na samem začetku. Bend igra klasičen starošolski death metal z dokaj moderno produkcijo, najbolj pa spominjajo na ameriški death metal iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kompozicije so relativno kompleksne, a pri tem glasbeniki ne pretiravajo. Pred seboj imamo tako zopet učinkovit death metal izdelek, ki nam da to, kar hočemo. Torej besno godbo, brzino in zabavne kitarske rife.

Če primerjamo nov EP Hyperdontie s ploščo Američanov Kommand, ki je za nekaj odstotkov bolj osredotočena na enostavnost, lahko ugotovimo, da je pristop manj je več učinkovitejši pri kanaliziranju surove energije death metala. Ampak to so bolj ali manj osebne preference, na koncu gre vendarle za isto šolo, ki dominira v podzemlju death metala. Gre za novi val starega death metala, znotraj katerega oba benda nadaljujeta tam, kjer sta končala s prejšnjo izdajo. Oba benda zadovoljita svoje privržence in predvsem si oba benda ne drzneta izpeljati premika v godbo drugačnih voda, česar pa si poslušalci tako ali tako pravzaprav ne želimo.