Kristijan Krajnčan Quartet: Med se iskrí v temí
Celinka, 2026
Med se iskrí v temí je album domačega čelista, tolkalca in skladatelja Kristijana Krajnčana in njegovega kvarteta. Plošča na nek način služi kot vsebinsko nadaljevanje albuma Zabučale gore, ki ga je ustvarjalec leta 2022 izdal pod vzdevkom DrummingCellist. Tudi novi album torej izhaja iz raziskovanja slovenske ljudske glasbe in mitologije, tokrat pa so se Krajnčanu pridružili še Tomaž Gajšt s trobento, Boštjan Simon s saksofonom in Robert Jukič s kontrabasom.
Nekatere od kompozicij na albumu so neposredno povezane z ljudskim izročilom. Takšen primer je recimo skladba Pozabljanje, ki izhaja iz pesmi Tri Jetrve. Interpretacijo slednje lahko v precej drugačni obliki slišimo tudi na plošči Zabučale gore. Na novem albumu ustvarjalec razširi aranžma skladbe s saksofonom in trobento ter jo posledično močno jazzovsko obarva tako, da spominja bolj na bigbandovsko ero kot kasnejše izrazne oblike. Skladba Kontempliranje, sicer prav tako osnovana na ljudski pesmi, ponuja že veliko sodobnejši zvok. S tem se kažejo širina in izkušnje ustvarjalcev, ki niso ujeti v posamezno strujo zvočnosti, temveč se glasbe lotevajo z velikim zamahom, ki vključuje vse od bolj proste improvizacije, drobcev bluesa in tradicionalnejših žanrskih form do sodobne umetnostne glasbe.
Primer tega je denimo kompozicija Bučanje, ki z mikrotonalno harmonijo ustvarja otipljivo napetost, se nato razveže v veličastnih distorziranih akordih, prek njih pa Gajšt spretno plete solistično pripovedovanje v obliki glasbene improvizacije. Zvočno se približa izdelkom skladateljev kova Bena Johnstona, kar spet pokaže novo plat glasbene sintakse na albumu.
V splošnem se zdi, da je raziskovanje ljudskega izročila kot ploden kreativni podvig izjemno v porastu v zadnjih letih tako v umetnostni kot v zabavni glasbi. S takšno reinterpretacijo zgodovinsko skupnostnega ustvarjalci utemeljujejo lastno umetniško vizijo predvsem na elementih domačnosti. To bi lahko tolmačili kot arhetipski skupni jezik, ki skozi čas govori o generacijskih izkušnjah življenja v določenem prostoru. Absorbirati to materijo pa pomeni nositi naprej doživljajski pomen skupnosti, iz katerega ljudske pesmi izhajajo, kar glasbi daje podton resnosti.
Kljub temu da so folklorni drobci na albumu v kompozicije vpleteni relativno subtilno, ga nedvomno zaznamujejo s svojim patosom. Glasbeniki tehničnost in estetiko zlijejo v služenje glasbi skozi proces medigre. Tako smo sicer lahko priča gostejšim solističnim delom, ki pa venomer ostajajo skromni v svoji relaciji do celote. S hitreje pulzirajočimi skladbami nas kvartet na koncu pripelje do katarzičnega zaključka v obliki skladbe Sprejemanje, ki album absolutno zaokroži. Čeprav so tudi preostale kompozicije unikatne v svoji formi in zvočnosti, glasbeniki s skladbo Sprejemanje dosežejo nekaj povsem drugačnega. Skladba je eterična, uravnotežena, počasna in predvsem nadvse lepa.
Album nam torej ponuja novo umetniško perspektivo derivatov ljudskega izročila, pomešanega s sodobnimi glasbenimi praksami. Izstopa predvsem po širini izraza inštrumentalistov, ki je obenem izjemno bogat in hkrati skromen. Zelo ga zaznamuje tudi iskreno zasledovanje lepote, ki predstavlja močan kontrast trendom intelektualizirane kompleksnosti, o katerih lahko povemo veliko, težko pa rečemo, da lepo zvenijo.
Dodaj komentar
Komentiraj