Samozaložba, 2025

Na Re- se zasedba Liamere po večletni odsotnosti vrača s precej dobro uravnoteženim downtempo albumom, ki v raztegnjenih konturah postpopa in filmske melanholije išče svojo notranjo logiko ter v najboljših trenutkih dosega redko ubranost vokala, produkcije in pripovedi. Album je subtilen, teksturiran v zadržanosti in natančno proizveden, a ne brez zdrsov v znane klišeje.