samozaložba, 2018

Postojna je eno bolj spoštovanih mest v tukajšnjem undergroundu, saj je v zadnjih letih navdušila živelj tako z odličnimi bendi, kot so Vigilance, Morbid Creation, Zabojnik, Agregat itd., prav tako pa je Postojna vir nenehnih koncertnih dogodkov, naj gre za dogajanje v Mladinskem centru Postojna, underground rituale v Kontejnrju ali totalne norišnice na Pumpi. Med vsem tem pa je recenzent današnjega glasbenega izdelka do zadnjega spregledal ime Licence To Hate.

Kot je bilo slišano že v naslovu oddaje, bomo današnjo Tolpo Bumov posvetili zasedbi Licence To Hate in njihovem dolgometražnem prvencu Immune To This Brutality, ki so ga izdali v samozaložbi. Zgodba kvarteta se začne davnega leta 2010, ko so se – kot je moč prebrati na njihovem uradnem Facebook profilu – zbrali štirje, podobnomisleči posamezniki. Do konca leta 2011 so iskali in brusili svoj glasbeni izraz, nato pa so se odpravili ružit po odrih. Leta 2013 so izdali demo Sick Of All That Bleeds, leta 2016 so predstavili svoj prvi videospot, zdaj pa je med nas kot strela z jasnega udaril prvenec Immune To This Brutality.

Prvenec nam ponuja osem pesmi. Glasbeno gre za tehnični death metal z veliko dozo melodičnih vložkov, kar spominja predvsem na tiste brutalnejše metalcore bende z začetka 21. stoletja, ki so se kot gobe po dežju pojavljali predvsem v ZDA in Nemčiji in ki še niso začeli z inkorporiranjem slammerskih delov, kot to počno predvsem deathcore in slamming death metal bendi danes. V bistvu nam na prvi posluh album Immune To This Brutality deluje kot miks med ploščama Let The Tempest Come nemške zasedbe Neaera in Malice ameriške zasedbe Through The Eyes Of The Dead. Kruleč vokal, mešan z občasnimi manijakalnimi kriki se razteza nad hitrostrelne, predvsem blast beat ritme in težke kitarske riffe, ki se ne bojijo spogledovanja z otožnimi in na trenutke res melanholičnimi kitarskimi pasažami. A z bolj natančnim poslušanjem se odpirajo nove reference – fantje zelo učinkovito inkorporirajo tudi pasaže, ki spomnijo na kanadske bende tipa Neuraxis ali Quo Vadis s ščepcem ameriškega progresivnega death metala v stilu Death, Obscura, Decrepit Birth ali Cryptopsy. Poleg pa seveda le prihaja do izraza dejstvo, da poslušamo bend, ki hodi v korak s časom, saj so prisotni tudi občasni breakdowni.

Sama izvedba ni napačna – bend pokaže predvsem dober smisel za združevanje različnih ekstremnih glasbenih izrazov, kar se izteče v res zanimivo poslušalsko izkušnjo. Ki pa jo kazi morda malce nepopolna zvočna slika. Čeprav v končnem miksu pride vsak instrument od izraza, pa morda ne bi škodilo, če bi namesto bobna v ospredju prevladovala kitara. Težava bobna je namreč v tem, da ponuja res veliko, kar se tiče idej, a je na trenutke odigran precej šlampasto, kar deluje precej moteče. A če lahko preslišite te občasne nesorazmernosti v bobnarskem zvoku, vas čaka zelo zanimiv album, ki je toliko bolj prijeten in pomemben, saj se je pojavil kot strela z jasnega in predstavlja dodatno popestritev sicer že precej močnega segmenta domače scene, v katerem prednjačijo predvsem Within Destruction in nato še Dethrone The Corrupted, Ghost Of Veronica ter podobni. So nas pa Licence To Hate lepo spomnili na zdaj že neobstoječe bende, ki so v začetku 21. stoletja prav tak stil promovirali povsod po Sloveniji, recimo Burning Legion, Ferocious Mind, Convulsive in v tem smislu Postonjčani dajejo upanje, da se bo plamen tehničnega melodičnega death metala na domači grudi kmalu spet razširil.