LIKE RATS: II

Southern Lord, 2016

Založba Grega Andersona Southern Lord s svojim naborom bendov  skozi leta počasi, a vztrajno veča in skrbi za dobro sprejete albume predvsem v trših žanrih. Nazadnje so letos pri Southern Lord izšle ponovne izdaje albumov zdaj že kultnih Wolfpack, leto nazaj odlični albumi Luminiferous, High On Fire in Andersonovih Goatsnake, še leto nazaj pa zadnja stvaritev Earth z naslovom Primitive And Deadly. To so le eni izmed bolj odmevnih albumov te založbe, ki med drugim izdaja tudi albume bendov Black Breath, Eagle Twin, Wolves in the Throne Room, Today is the Day in drugih. V današnji oddaji pa se posvečamo z zadnje omenjenim bendom, sorodno zasedbo Like Rats, ki je konec marca povrgla svoj drugi album II.

Prva asociacija ob imenu Like Rats seveda leti na prvake industrialnega metala Godflesh, ki imajo prav na prvencu Streetcleaner komad z istim naslovom. Kot v večini primerov se čikaški kvintet Like Rats niti najmanj ne poslužuje žanra industriala, poslužuje pa se raznih vrst mračnega metala nasploh, skratka »više metal nego industrial«. Like Rats sestavljajo člani grind/powerviolence zasedbe Weekend Nachos, še vedno aktivnih odpičencev, ki imajo trenutno svoj dom pri založbi Relapse. Prvič so Like Rats nase opozorili leta 2012 z istoimenskim albumom, s katerim so prikazali svojo vizijo mešanja hardcora, prvinskega black metala in še marsikaterega žanra vmes. No, če so s prvencem poskrbeli za hiter in nepredvidljiv album, so z novim šli še za stopničko višje. Album II za razliko od prejšnjega glisira predvsem po deathmetalskih vodah stare šole, kamor še niso spadali osladni breakdowni kasnejšega metalcora in nu-metala.

Osem komadov na novem albumu se razvije v dobrih tridesetih minutah, pri čemer najbolj blesti surova produkcija. Seveda ne govorimo o ljubezni do nekega »necro«, ušesa parajočega zvoka, posnetega na en mikrofon, niti ne o zvoku starin ala Celtic Frost in Demolition Hammer, čeprav se vplivi omenjenih bendov definitivno slišijo. Še vedno se čuti, da gre za bend, ki spada med nove, mlajše bende, ki so produkcijsko manj prečiščeni. In prav s tem dobi album svojo rdečo nit, ki poveže vse raznolike žanre v eno celoto. Prvi komad From Beyond spada pod najmanj vpadljive komade celotnega albuma, iz intra, ki spomne ne tričetrt bendov metal glasbe, se prelevi v hitro drveči death metal v stilu starih Morbid Angel, že naslednji Primordial pa pričara groove objestnežev Asphyx in Bolt Thrower, ki so že leta nazaj poskrbeli za prelom žanra death metal. Vokal je napram prvencu nižji in bolj dodelan, v smislu večjih izbruhov nelagodja skozi nepredvidljive rifaže kitarista Todda Niefa, ki je v bendu tudi glavni pisec komadov. Na albumu je moč slišati tudi vplive švedskega death metala, ki se od ameriškega razlikuje prav v rifih in tehnično manj zahtevnih pasažah bobnov, kot denimo v komadu Immortal Coil. Definitno se sliši, da fantje prihajajo iz šole hardcora in grinda, saj se bolj kot na tehniko fokusirajo na surovo melodijo, čeprav se ta skozi komade lomi in sestavlja nazaj.

Verjetno se bo slej kot prej našel nekdo, ki bo Like Rats umestil med tiste bende, ki so rojeni prepozno oziroma so le še ena kopija starih bendov. Like Rats pa definitivno niso še ena reprodukcija starin, temveč provokativna zasedba, ki je z zvokom in idejami z različnih hitrejših zvrsti metala uspela izdati še eno odlično plato.