Lisa Mezzacappa 5(ish): othrwrldly
Queen Bee Records, 2026
Četudi je glasba kontrabasistke in skladateljice Lise Mezzacappe in njene zasedbe 5(ish) kompozicijsko in izvedbeno precej zahtevna, bi težko dejali, da izvira onkraj tega sveta, kot na to morda namiguje naslov plošče othrwrldly. Skladateljica, ki prihaja iz San Francisca, po dveh letih, odkar je z libretistko Beth Lisick izdala operni album The Electronic Lover, opus ponovno nadgrajuje v bolj inštrumentalni in freejazzovsko obarvani smeri, čeprav navdih za izraz črpa tudi iz odvodov sodobne komponirane glasbe.
V prvi kompoziciji kontrast vzpostavi nenehen vamp kontrabasa, s katerim glasbenica plete vznemirljive in ritmično nadvse zapletene melodije, zagotovo bližje repertoarju Franka Zappe kot Wyntona Marsalisa. Kljub temu pa kompozicija pušča prostor improvizaciji posameznih inštrumentalistov, ki ostaja zvesta njihovim lastnim dolgoletnim izkušnjam ustvarjanja na področju prosto- in manj prostoimprovizirane glasbe. Glasba vseskozi ohranja izrazito svetlo podstat in mestoma zveni skoraj karnevalsko, obenem pa nikoli ne zapade v klišejsko norčavost.
Zasedbo sestavljajo veteranski profesionalci z zalivskega predela, s katerimi je Lisa Mezzacappa v preteklosti večinoma že sodelovala. To so Aaron Bennett, Kyle Bruckmann, Brett Carson, Jordan Glenn in Mark Clifford, v dveh skladbah pa slišimo tudi legendarnega kitarista Freda Fritha. Album sta financirali fundaciji InterMusic SF in Live Music Revival Fund. Mezzacappa je imela torej zelo ugodne pogoje za ustvarjanje, kar zagotovo prepoznamo v končnem izdelku, ki v vseh pogledih zveni široko, razgledano in samozavestno.
Kompozicije so v celoti premišljene in dovršene, dopuščajo pa tudi dovolj prostora, ki ga zapolni individualni izraz posameznih inštrumentalistov. O muzikaličnosti in kakovosti tehnične izvedbe ni nobenega dvoma, dodatno pa lahko izpostavimo dejstvo, da je imela skladateljica vse pogoje, da ustvari izjemno ploščo. Zlahka jo postavimo ob bok albumu Pieces for Collective Change domačega kolektiva Zhlehtet, ki ga zaznamuje bolj spiritualna plat jazza, pa vendarle izžareva enako močno vizijo in predanost glasbi, s čimer vzpostavi izjemno visoke standarde.
Plošči othrwrldly se morda izmuzne tisti eterični presežek, na podlagi katerega bi jo lahko označili za mojstrski izdelek, kljub temu pa ostaja vrhunska plošča. Z naborom inštrumentacije, ki poleg standardnega jazz kvarteta vključuje še sintetizator, oboo, vibrafon in mestoma kitaro, je Lisa Mezzacappa uspela stkati raznolike teksture, ki jih vselej zaznamuje iskanje lepote. Kot primer lahko izpostavimo disonanco, ki ima ob kreativni rabi tudi jasno vlogo poganjanja glasbe naprej in ni sama sebi namen, kot se neredko pripeti podobnim izdelkom. Poleg tega recept za preboj iz sveta odlične glasbe v svet glasbe brez primere ne obstaja. Vse, kar ostane, so ustvarjalne iteracije do točke, na kateri se poklopijo tudi vsi nevidni in metafizični mehanizmi kreativnega procesa, da končni produkt seže onkraj v brezčasnost, učbenike in medgeneracijsko ustno izročilo. To pa seveda ne pomeni, da ne moremo občudovati dokumentiranih korakov v tej smeri in se navduševati nad medigro, improvizacijsko izvirnostjo in kompozicijsko domišljijo, ki iz albuma othrwrldly kar prekipevajo.
Dodaj komentar
Komentiraj