19. 11. 2014 – 19.00

Lola Colt: Away from the Water

Vir: Naslovnica

Lola Colt/ Fuzz Club, 2014

 

Ne gre zanemariti dejstva, da se tako avdio tehnologija kot tudi glasbene zvrsti starajo na različne načine. Poznamo zvrsti, ki so že ob svojem nastanku deklarirale svojo nekonvencionalnost in preživele, medtem ko druge še vedno vztrajajo pri le malenkostno spremenjenih oblikah. Slednje so skozi čas posledično izgubile svojo izvorno mističnost, zaradi česar jih je mogoče hitro spregledati - posebno v današnjem času, ko se na trenutke zdi, da v glasbeni industriji domiselno oblikovanje glasbenih aranžmajev izpodriva eksperimentiranje z novimi zvočnimi tehnologijami. K temu je prispevalo tudi dojemanje razvoja sodobne glasbe, ki za sabo pušča že nekdaj uveljavljene glasbene ustvarjalce, saj jim občutljiv in ambiciozen poslušalec vse prehitro pripiše zastarelost.

Izkušnjo s plošče Away From the Water so člani zasedbe Lola Colt v svojemu skromnemu komentarju primerjali z obzidavo lucidnih sanj, ki je nastala kot svojevrstna manipulacija psihedelične ukoreninjenosti s konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let. Kljub relativno močno prepoznavnim vplivom številnih ustvarjalcev je vsakršna malodušnost nad tovrstnim prenašanjem že slišanega v novo ero po prvem poslušanju albuma povsem zabrisana.

Premišljena raba in pozicija ubesedenih gledišč ter neponovljivi detajli, ki ne le opremljajo skladbe, temveč jih zvočno tudi preusmerjajo, ustvarjajo povsem brezčasno doživetje plošče pri slehernem poslušalcu.

Skladbe, pri katerih smo v bolj ali manj intenzivni maniri  pahnjeni v mnogotera občutja, dialoge in domišljijski svet, so rezultat kolaboracije med dansko vokalistko Gun Overbye, glavnim kitaristom Mattom Loftom in producentom Jimom Sclavunosom, ki ga pred tem že poznamo iz sodelovanj s Sonic Youth, The Horrors, The Jim Jones Revue, Gogol Bordello in tudi kot trenutnega člana zasedbe Bad Seeds in njihovega stranskega projekta Grinderman.

Na predstavljeni plošči poslušalec skozi skladbe sledi premišljenim instrumentalnim aranžmajem, v katerih si Lola Colt niso privoščili prav veliko prostora za nestrukturiranost instrumentalnih nians. Marsikdo bi ob tem morda pripomnil, da je bila takšna prezaposlenost z iskanjem in pozicioniranjem ustreznih elementov zmotno usmerjena in bi bilo bolje, če bi v tem času raje poiskali lasten izraz. Niz številnih kitarskih solaž in neponovljivih klaviaturskih prvin se združuje v slušno celoto skladb, ki spominja na mozaik, v katerem je skoraj do slehernega šuma mogoče razločiti frekvenčne asociacije na specifične muzike preteklih dob. Prav tovrstno asociativno razpoznavanje tujih zvočnih kompozicij je metalo senco na potencialno ustvarjalno jedro zasedbe same.  

Mističnosti plošče je mogoče slediti skozi igro med instrumentalnim minimalizmom in noisom, ki ju narekuje zvočna percepcija italijanskega vesterna o Loli Colt. S tem šestčlanska zasedba ni le izkazala svoje naklonjenosti vesternom, temveč je s poskusi avdio interpretacije slednjega  obudila hrepenenje po potovanju na začasno pozabljenih stezah psihedelije.

 

Leto izdaje
Avtorji del
Institucije

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.