Black Acre, 2014

Ko slišiš sintagmo škotska elektronika, je verjetnost, da bo govora o čem drugem kot legendarnem škotskem dvojcu Boards of Canada, zelo majhna. In to kljub temu da je ta bratska naveza v vedno daljših presledkih na sceni prisotna že dve desetletji. Pečat, ki sta ga Mike Sandison in Marcus Eoin pustila v izrazito avtorsko pogojeni elektronski glasbi, je pač težko spregledati, obenem pa, resnici na ljubo, z izjemo bolj plesno orientiranih škotskih producentov, niti ni bilo. Vsaj ne takih, ki bi bili dovolj zanimivi za širšo pozornost (specializiranih) glasbenih medijev in privržencev elektronske glasbe. V drugi polovici devetdesetih je nekaj pozornosti dobil Chris Horne alias Christ, sicer tretji član zgodnjih Boards of Canada, toda tudi od njegove zadnje plošče je minilo že več kot desetletje. To se je vsaj malo spremenilo šele pred petimi leti, ko je svojo prvo malo ploščo pod psevdonimom Loops Haunt objavil Scott Douglas Gordon, čeprav so ga takrat opazili le tisti bolj angažirani sledilci samosvoje elektronske glasbe. Je pa precej več prahu dvignil letos, ko je pri bristolski založbi Black Acre izšel njegov dolgometražni prvenec 'Exits'. Ni naključje, da je prva stvar, na katero pomisliš ob poslušanju albuma, ta, da je Gordon verjetno precej poslušal prav glasbo Boards of Canada.

Ker gre za subtilen, nevpijoč album, ki te vse prej kot trešči po glavi, je pravzaprav presenetljivo, da je bil deležen precejšnje pozornosti. Tudi zato, ker bi ga še najlažje popredalčkali pod znamko IDM, torej izraz, za katerega nekako velja konsenz, da se je bolj ali manj izpel že pred desetletjem in več. Toda IDM je očitno pustil dovolj velik odmev, da ga tisti, ki smo ga spoznali v njegovih najlepših letih, pogrešamo. Zdi se, da so tisti še aktivni producenti praktično z vsakim novim albumom deležni vse večje pozornosti, pa naj gre za dvojca Autechre, Plaid ali pa Aphex Twina, dasiravno slednji pravega studijskega albuma denimo ni posnel že trinajst let. Toda ko je letos luč dneva po kickstarter akciji njegovih fenov ugledal njegov dvajset let star, nikoli izdan album Caustic Window LP, se je še enkrat več potrdilo, da se medijem in privržencem elektronske glasbe očitno močno kolca po tej specifični in vplivni elektronski smernici, ki so jo v številnih permutacijah v zadnjem desetletju posvojili mnogi elektronski ustvarjalci. Svojevrsten paradoks je tudi dejstvo, da so glavne vrednote v pričakovanju novih IDM-ovskih albumov postali tisti izvirni IDM-ovski postulati, in to kljub temu da je bila v devetdesetih to tista špura elektronske glasbe, od katere so vsi pričakovali vedno nove pogruntavščine. Toda nostalgija je lepa stvar in ta je bila tako rekoč sestavni del izraza že skozi prizmo njegove estetike.

Plošček 'Exits' že na prvi posluh ponuja to isto nostalgijo. Bodisi skozi zaprašeno sintetično melodiko ali pa značilno atmosferiko, ki v primeru Loops Haunt spomni na Boards of Canada in posledično odmaknjeno škotsko višavje. Toda zreducirati cel album na atribut nostalgije, bi bilo površno in prelahko. Gordonu uspe skozi album izklesati izraz, ki na eni strani sicer res veliko dolguje zlatemu obdobju IDM-a, a na drugi strani se skozenj izrišejo tudi obrisi sodobnega techna in estetike beatsov, pa čeprav je obojih pravzaprav le za vzorec. Toda teh odmikov je dovolj, da album kot celota zaživi v precej sodobni elektronski podobi. Zaznamuje ga meditativno, introvertirano razpoloženje, pa naj si gre za ambientalne skladbe ali pa tiste, katerih izvor bi lahko našli v bolj plesnem izvoru, ki jih Gordon sestavi v zaokroženo celoto z logičnim, kontinuiranim scenosledom. To je tudi razlog za to, da album kljub posameznim plesnim nastavkom ni namenjen plesiščem, pač pa najprej kavču ali še raje kakšnemu pohodu v naravo. Res je, da sta Boards of Canada soroden izraz in razpoloženje izpilila tako rekoč do popolnosti, zato se Gordon znajde na precej nehvaležnem terenu, toda kljub temu mu uspe najti neko dodano vrednost in dovolj avtorske suverenosti za to, da si 'Exits' zasluži pozornost. Najsi bo IDM-ovskih nostalgikov ali pa poslušalcev, ki stavijo na bolj aktualne, predvsem britanske elektronske glasbene smernice.