Mare: Ebony Tower
Terratur Possessions, 2018
Tokrat se v Tolpi bumov ravnamo po vremenu, poslušali bomo glasbo s hladnega severa. Posvetili se bomo prvencu zasedbe Mare, naslovljenemu Ebony Tower. Plošča je izšla pri norveški založbi Terratur Possessions. O tej založbi smo že govorili, ko smo v začetku letošnjega poletja predstavili ploščo norveških Knokkelklang.
Mare je bend, ki iz več razlogov dviga veliko prahu. Lažje bi bilo sicer govoriti o projektu kot o bendu, njihove izdaje so namreč redke in prav tako redki so njihovi nastopi v živo. Veliko prahu vsekakor dvigajo posamezniki, ki sestavljajo bend. Dva izmed njih sta bila vpletena v zgodbo vplivnih Celestial Bloodshed, ki so svojo pot končali po umoru pevca v letu 2009. Posamezniki v Mare sicer igrajo v nekaterih trenutno ključnih bendih norveške black metal scene, bendih, kot so One Tail, One Head, Behexen, Ritual Death, Black Majesty, Dark Sonority ali Vemod. Večina naštetih bendov je del kolektiva Nidrosian Black Sorcerous Art. Nidaro je staro ime za Trondheim, ki je tudi domači kraj omenjenih bendov. Tipičen za ta kolektiv je močan poudarek na ustvarjanju ritualnega vzdušja v glasbi, tako na ploščah kot ob nastopih v živo, ko odre okrasijo z oltarji, lobanjami, svečami in drugimi s smrtjo povezanimi predmeti.
Sam bend je sicer nastal že daljnega leta 2003. Njihove prve tri demo izdaje so nastale v letih 2005 in 2006. V letih 2007 in 2010 je bend izdal še dva EP-ja, potem pa smo vse do letos čakali nove posnetke. In prav to obdobje tišine je prispevalo k še večjim pričakovanjem ob novi plošči. Ob Ebony Tower se je torej odvil ogromen hype, v tej zanimivi točki pa si lahko postavimo tudi izzivalno vprašanje - ali kakšen norveški bend danes še lahko ustvari novo De Mysteriis Dom Sathanas (Mayhem) ali Transilvanian Hunger (Darkthrone) ali Pure Holocaust (Immortal)? Ali je Ebony Tower plošča, h kateri se bomo vračali tudi še čez 10 let? In odgovor je enostaven: ne! Momentum black metala iz devetdesetih je mimo. Čar tistih bendov, kontroverze, moralne panike in pristnosti je ostal v preteklosti. Zato se je brezpredmetno obračati nazaj in iskati paralele. Če smo iskreni, pa lahko rečemo, da je Ebony Tower odličen poskus reinterpretacije atmosfere legendarne plošče benda Mayhem De Mysteriis Dom Sathanas.
Mare torej na prvencu postrežejo s klasičnim norveškim black metalom, osnovanim na srednje hitrem tempu. Zvočne slike, ki jih tu ustvarjajo kitare, prikličejo najtemačnejše apokaliptične vizije. Kitarske linije ustvarijo urok, ki nad zadnjo cerkev tega sveta kopiči žveplene oblake iz pekla. Vokal je izjemen, ne gre za v žanru najbolj pogosto kričanje, ampak za petje, ki spominja na cerkvene zbore, ki sicer black metalu tudi niso tuji. Vokali tu dejansko pristavijo piko na i celotni bogokletni ceremoniji.
Kompozicije na plošči so izjemne in zelo dobro premišljene. Zgolj pet skladb plošče Ebony Tower teče v trajanju tri četrt ure. Mare ničesar ne prepustijo naključju, svoje riffe prepletajo s skrbjo, da bi ustvarili učinkovito temačno vzdušje. Najmočnejša točka plošče so počasni in melodični riffi na meji dooma. Melodije ustvarjajo okultno vzdušje in nekateri deli plošče so zelo monotoni, z minimalnimi tonskimi premiki. V takšnih primerih ključno vlogo odigrajo bobni, ki v svoji detajliranosti kar kličejo k pozornosti in nenehno gradijo na intenzivnosti, bodisi z vrhunsko izvedenimi prehodi ali namignjenimi skritimi finesami. To ni plošča, ki bi nas spravila v trans, ali plošča, s katero bi naše misli zaplavale neznano kam. To je plošča, ki zahteva pozorno uho, že v uvodu te zagrabi in potegne v globino pekla, kjer te nato muči vse do bridkega konca.
Ključna razlika med bendom Mare in večino bendov iz kolektiva Nidrosian Black Sorcerous Art je v tem, kako se Mare ponašajo z dobro studijsko produkcijo. Odmaknejo se torej od surovega zvoka, tipičnega za večino bendov iz kolektiva. Prav ta razlika naredi plato Ebony Tower še boljšo za poslušanje, zvočna slika je čista, vsak inštrument oziroma posameznik v njej najde svoj prostor. Morda so bobni za odtenek preveč moderni oziroma bi lahko bili surovejši. Vseeno pa imamo pred sabo še eno pomembno ploščo leta 2018. Brez dvoma bo tudi Ebony Tower zasedla vrhove lestvic, ko bomo ob koncu leta govorili o najboljših in najvplivnejših letošnjih black metal izdajah. Ebony Tower vsekakor zasluži iskrene pohvale in visoko oceno. Plošča je premišljena do zadnje podrobnosti in izstopa iz množice blackmetalskih izdaj, predvsem pa to ni plošča, ki bi sledila trenutnim trendom. Zato lahko rečemo, da gre za biser, ki se blešči v pravem duhu klasičnega black metala devetdesetih, četudi so ti časi za nami ...
Dodaj komentar
Komentiraj