Mark Guiliana: the sound of listening

Edition Records, 2022

V Tolpi bumov imamo čast, da lahko predstavimo album the sound of listening enega večjih imen svetovne jazz scene. Gre za ameriškega bobnarja Marka Guiliano, ki je 7. oktobra izdal že drugo ploščo letos. Guilianov ugled v jazzovskih krogih se lahko meri s tistim številnih drugih velikih imen, s katerimi je sodeloval. Morebiti se ga spomnite tudi iz zasedbe, ki jo je David Bowie zbral za snemanje svojega poslednjega albuma Blackstar.

Glasba / Tolpa bumov

DAVID BOWIE: ★

S petindvajseto studijsko ploščo se poslavlja izvenzemeljska popkulturna ikona

Mojca Teržan

 / 14. 1. 2016

Za glasbo s plošče je Mark Guiliana moči združil s saksofonistom Jasonom Rigbyjem, basistom Chrisom Morrisseyjem in pianistom Shaiem Maestrom. V glasbenikovi diskografiji je album the sound of silence že tretji izdelek, ki ga je ustvarjalec pripravil v kvartetu. Za razliko od zadnjega večjega projekta, albuma Beat Music! Beat Music! Beat Music! iz leta 2019, se je na novi plošči glasbenik z zasedbo podal v povsem drugačno smer, bližje organskim koreninam jazz glasbe. Sintetizatorje sta v veliki meri nadomestila klavir in saksofon, a kadar jih v nekaterih komadih še vedno lahko slišimo, je to predvsem za namen razširjanja zvočne palete, ne pa toliko v vlogi raziskovanja. Na albumu se Guiliana izkaže za odličnega kreativnega vodjo projekta in kvartet dvigne na nivo igranja, ki je povsem neoporečen. 

Glasbeniki na albumu združujejo različne vplive sodobnejših urbanih in tradicionalnih glasb širom sveta z inovativnim pristopom, a izhajajo iz jazzovske glasbene misli. Ta se kaže predvsem v interakciji med glasbeniki in improvizacijo, pa tudi z vzpostavljanjem jasne identitete tako posameznih ustvarjalcev kot zasedbe v celoti. Nedvomno je ena zanimivejših kompozicij na plati komad continuation. V skladbi se pokaže vsestranskost tako skladatelja kot sodelujočih glasbenikov, ki njegovo delo interpretirajo. Začne se z močnim afrobeat navdihom, nekje na polovici pa s pomočjo solo klavirja zadobi še orientalistični pridih, ki spomni na slog Tigrana Hamasyana. 

Kljub temu da je album v spremnem tekstu postavljen v perspektivo raziskovalnega albuma, je eksperimentalni aspekt glasbe relativno mile narave. Zdi se, da Guiliana o glasbi razmišlja veliko bolj niansirano in subtilno in svoj zvok gradi skozi spajanje elektronskih in akustičnih elementov v polju, v katerem imajo ti največ stičnih točk. S tem tudi zmanjša kontrast in doseže teksturalno prelivanje različnih inštrumentov, ki zaradi tega delujejo povsem komplementarno. Konceptualno glasbenik izhaja iz knjige Tišina, ki jo je spisal vietnamski pisatelj, budist in mirovnik Thich Nhat Hanh, in se na albumu opredeljuje do lastnega odnosa z glasbo v sodobnem svetu. S podobnim izhodiščem, kot ga je pred pol stoletja privzel John Cage, pa vendar s povsem drugačnim rezultatom, Guiliana okopava svojo vlogo glasbenega misleca in ne zgolj profesionalnega obrtniškega inštrumentalista. 

Ravno ta lastnost ustvarjalca pa je ključna za razumevanje albuma the sound of listening. Mark Guiliana ne stremi k ničemur drugemu kot zgolj umesenju svojega notranjega filozofskega diskurza, posledica tega pa so neizmerno jasne in iskrene kompozicije. Uspe prebiti zamejeno vlogo glasbenika in ujeti naivno arhetipsko človečnost, ki z glasbo posega po nečem spiritualno večjem in občečloveško povezovalnem. Plata je od začetka do konca odraz tega, kaj pomeni biti glasbeni virtuoz v 21. stoletju brez uporabe grandioznih produkcijskih ali kompozicijskih trikov za očaranje množic, temveč z avtentično, poglobljeno in duhovno izklesano držo, ki mnogim sodobnikom ni dostopna niti v teoriji, kaj šele v praksi.