Thrill Jockey, 2016

V današnji Tolpi bumov se bomo zazrli v centrifugo novega albuma baltimorskega dua Matmos, Drewa Daniela in M. C. Schmidta, ki sta s pomočjo glasbenih sosedov (s katerimi so skupno prali svoje obleke in med katerimi je recimo tudi eklektični Dan Deacon) izdala material novega podviga v njunem dolgem opusu ustvarjanja, v katerem brišeta slovarsko definirano ločnico med eksperimentalnim, improviziranim, nepredvidljivim in elektronsko nadzorovanim zvokom. 

V fazi predpranja naj omenimo, da vsi zvoki, ki jih bomo slišali (tako ali drugače predelani), izhajajo iz njunega domačega pralnega stroja znamke Whirlpool, modela Ultimate Care II, po katerem sta ta novi projekt tudi poimenovala. Potrošniške kulture zaveden ali ne, je renomiran duo znan po konceptualnih podvigih, v katerih si člana zadajata tematske in instrumentalne omejitve (kot na primer semplanje zvokov medicinskih pripomočkov, zgolj sintesajzerskih zvokov in tako dalje). Skratka, Ultimate Care II ne predstavlja v tem oziru nič pretresljivo novega: če je že zvočna mešanica tipična za Matmos, tudi raba pralnega stroja ni nič nenavadnega. General Magic in Pita sta recimo za zvočne semple uporabljala odpadne delujoče hladilnike, Mortal Morning pa je terenske posnetke vlakov zlagal v temačne kompozicije, seveda pa obstaja cela zgodovina semplanja zvokov strojev. Tako rekoč vsakodnevni predmeti so v dobi tekoče moderne stalen predmet muzejskih eksponatov, ne primanjkujejo pa tudi v elektronsko efektiranih glasbenih semplih. 

Toliko o domnevnih madežih, zdaj pa k pranju. Kje se torej skriva čar novega podviga: Ultimate Care II tokrat ni ločen na posamične komade, ampak ga sestavlja ena, 40-minutna fluidna skladba, ki dosega povprečno dolžino pralnega cikla. V njem so zbrane izkušnje skoraj 20-letnega ukvarjanja z manipuliranjem zvočnih posnetkov iz vsakdanjega življenja in morebiti je največji čar albuma ravno prepričljiva živost poslušalske izkušnje, kjer so tudi na koncertu trije mikrofoni sklonjeni k ceneni, vrhnji odprtini pralnega stroja, v katerega vržejo obleke pred njegovim zagonom. Marsikateri izvajalec bi v živem in ojačenem ritmičnem tolčenju in cvilečem drgnjenju ob belo gospodinjsko ohišje izgubil potrpljenje ali pa ne bil zmožen držati ritma skladbe, kar pa Matmos znata kohezivno in elegantno preliti z mehčalcem za potrpežljivo preobrazbo poslušalske izkušnje, v katero zmešata kopico prepoznavnih glasbenih žanrov, ki konotirajo na različne pralne cikle.

Začetno mešanje po nastavitvi pralnega programa zaobjame pretakanje vode v ritme industriala, ki se kasneje spreobrne v sterilno predelane ksilofonske zvoke ob prefiltriranem dubu. Med tako rekoč eksperimentalnimi deli in žanrskimi obdelavami zvoka ohranjata gladke prehode in zvok je tako lahkotnejše narave za uporabo. Število obratov na minuto se med pranjem večkrat zamenja: mirovanju in odtekanju vode, v katerem se Matmos prepustita tudi zgolj očitnim zvokom delovanja stroja, je kontrasten zaključek, ko se zdi, da začne stroj nekontrolirano poskakovati ob sunkovitem spinu notranjega bobna, ki mu sledi pisk kontrolne lučke, ki označuje konec pranja. 

Duo Matmos nadaljuje z dokazovanjem, da lahko danes iz vsakodnevnih stvari z malce spodobnejšo glasbeno opremo ustvarimo fluidni žanrski spekter: iz česarkoli - karkoli. Pretiravamo, ampak za tem ne stoji več kot moč zvočne manipulacije. Strinjal bi se s komentarjem, da bo album Ultimate Care II nekoč zanimiv eksponat na muzejski razstavi sodobne umetnosti, a za korenit pečat ideja ne pusti konceptualnega vtisa, perilo se pa konec koncev ne opere drugače, če je pralni stroj v kopalnici ali na odru.