samozaložba, 2021

V tokratni Tolpi bumov bomo zajadrali v atmosferični svet napol domače zasedbe Million Ear, ki jo sestavljata domači pianist in skladatelj Rok Zalokar ter grški kitarist Filipos Glinavos. Natančneje, zapodili se bomo v njun drugi EP Hauntological, ki je v samozaložbi izšel prvega novembra.

EP, na katerem je devet komadov, je v marsikaterem pogledu nadaljevanje debija Oceanic State, vendar odraža tudi razvoj, ki sta ga ustvarjalca dosegla v zadnjih dveh letih. Osnova albuma je 25-minutni studijski posnetek, ki sta ga Million Ear ustvarila med koncertiranjem v Atenah v Grčiji. Zalokar je nato material produkcijsko izklesal v zvočno podobo, ki jo lahko slišite danes. V določenih komadih lahko tako slišimo tudi bobnarja Andra Manzonija, ki v studiu sicer ni bil prisoten, vendar je pustil svoj pečat pri aranžiranju skladb. 

Ustvarjalca s Hauntological razvijata lastno verzijo eksperimentalnega hiphopa na ravni, ki je v našem prostoru precej redka. Od sodobnih izdelkov je EP-ju konceptualno v najširšem smislu morda najbliže plata YNGFireflya Anoy, vendar pa sta si deli tako zvočno kot tudi izvedbeno precej različni. Million Ear se ne obremenjujeta s tem, da bi morala zamejitiabstraktnost inštrumentalnih podlag, na katere repa Glinavos. Čeprav tak pristoppri nas ni zares zastopan, lahko v širnem svetu najdemo zasedbe, kot je dälek, z značilno temačno in atmosferično različico hiphopa. Ob odmiku od ustaljene paradigme hiphopa in eksperimentalnih izdelkih se zdi, da je težko ustvariti prepričljivo delo, saj večina ustvarjalcev objavlja stvaritve, ki izhajajo še neposredno iz raziskovalne faze. Pri Hauntological pa je po zvoku sodeč očitno, da sta si glasbenika vzela čas za premislek in gradila iz materiala, ki je bil sicer neposredna posledica raziskovanja, vendar sta iz njega izvzela trenutek naključnosti in ga spremenila v premišljene kompozicije. 

Prav tako je Hauntological odraz kreativnosti avtorjev, saj je Million Ear kljub zelo omejenemu studijskemu času - posledici navzkrižnih rezervacij studia - uspelo ustvariti konsistenten izdelek. Zanemarljiva ni niti sinergija, ki jo ohranjata po vsem tem času kljub sodelovanju na daljavo. Komadi na albumu se atmosferično prelivajo in si sledijo v počasnem tempu, obenem pa se v vsakem pokaže rahlo drugačna zvočnost, zaradi katere smo neprestano na preži. 

Produkcijsko, kot tudi kompozicijsko ter konceptualno EP dosega svetovne standarde. Kar pogrešamo, je predvsem dosledno delovanje projekta, ki je posledica razseljenosti članov zasedbe; slednja ima zato grenak priokus, da gre zgolj za stranski projekt obeh ustvarjalcev. S tem, ko prostorsko dislocirana avtorja zavzameta pozicijo na globalni sceni, pa se tudi izgublja moment razvoja lokalne, ki bi pomagal premostiti vrzel med improvizirano, eksperimentalno in hiphop glasbo na domači grudi in utemeljil nadaljnja žanrska raziskovanja. Vsekakor pa lahko Hauntological razumemo kot eno izmed pionirskih del v kontekstu ljubljanske oziroma slovenske scene, ki ima obenem velik potencial, da se v prihodnosti znajde tudi na kakih globalnih eksperimentalnih plejlistah in forumih.