V Tolpi bumov tokrat debitantski dolgometražec španske zasedbe Miss España, album Niebla Mental, ki je izšel pri založbi La Vida Es Un Mus, in novi EP ameriške zasedbe Big Clown, naslovljen Beatdown, ki je izšel pri založbi Swimming Faith Records.

Miss España: Niebla Mental (La Vida Es Un Mus, 2023)

Življenje poteka po precej predvidljivih stadijih, tako v psihološko razvojnem smislu kot v smislu socialne vključenosti v družbene skupine. Ko dosežemo neko starost, tako vstopimo v svet odraslih. Če se je življenje do tega neizmuzljivega prehoda zdelo naporno, na trenutke celo krivično, smo zdaj v nepovratnem svetu odgovornosti, nenehnih dolžnosti in perečih skrbi. Najverjetneje se slej ko prej znajdemo v dolgem obdobju služenja delovne dobe in se hitro ujamemo v vsakodnevne rutine. Ob tem podležemo še naporom, stresu, prizadenejo nas ne več le lastni problemi, temveč tudi širši družbeni problemi, ob čemer ne čudijo občutki, da smo del neizbrisljivega vzorca bivanja.

Trojica, ki biva v Madridu, ima svoj odgovor na ves ta balast življenja slehernikov in ustvarja new wave synth punk muziko pod imenom Miss España. Opiše se kot bend, ki ga skupaj drži potreba po preživetju dolgočasnega življenja odraslih. Poleg tega so jim skupna še občutja tako sovraštva kot ljubezni in bolečine, ki jo ublaži triptizol, antidepresiv za zdravljenje depresije in drugih težav z mentalnim zdravjem. Te tri osebe se zaenkrat kažejo kot kar ekscentrični trop. Kdo pa so te osebe? To so tri misice, seveda, kot narekuje ime benda, Miss España. To so miss L, miss M in miss V. Te tri črke so vse, kar nam zaupajo. Vemo zgolj še, da gospodična L igra bobne in prepeva, gospodična M drži v rokah bas, gospodična V pa igra klaviature, prispeva pa tudi vokal.

Letos je zasedba izdala debitantski dolgometražec Niebla Mental, v slovenskem prevodu Možganska megla. Pri tem se lahko vprašamo, vsak zase, ali smo že kdaj doživeli tako imenovano možgansko meglo in ali smo že kdaj sami uporabili ta izraz. Morda smo ga uporabili v hudem obdobju stresa v študijskem ali delovnem okolju, v obdobju skrhanega duševnega zdravja, ko smo prebrodili neprespano noč ali ko smo v času epidemije od medijev ali znancev slišali nekaj o tej megli kot posledici okužbe z virusom. Možganska megla je sicer dejanski termin, ki se uporablja v medicini, nevroznanosti in psihologiji. Gre za fenomen izkustva poslabšanega delovanja kognitivnih funkcij, kot so odločanje, pozornost, spomin in načrtovanje, kar povzroči spremembe v našem vsakdanjem življenju. 

Pa se dotaknimo zdaj za nas relevantne možganske megle, ki se kuha na novi plati benda Miss España. Ta megla je res mentalna, ni da ni, na plati se namreč skozi deset komadov ujamemo v zajeten srd, duševno bolečino, histerijo, maščevanje, krivico, družbeno ustvarjena pričakovanja, strah in predvsem v čudaške podobe, ki spominjajo na tiste iz neželenih obscenih sanj. Vsemu temu smo priča ob elementih elektronike, ki odlično pristojijo fantazijsko obarvanim besedilom komadov in hkrati dodajajo imeniten dramatičen vložek toku teh komadov. Kot pritiče osnovni ideji punka, smo deležni hrupnih izlivov jeze ob hitrih bitih bobnov, z dodanim sintom pa vstopimo v prav posebno vzdušje glasbenega udejstvovanja benda Miss España. Plata Niebla Mental nas s svojo inštrumentalnostjo in spremljajočimi besedili popelje v nekakšen domišljijski svet, ki pa seveda kaže zrcalo današnji družbi.

Če poskusimo razbiti v metafore odete podobe komadov Lirios in Como una Serpiente, morda pridemo do skupnega sporočila. Glasilo bi se nekako tako: nekomu lahko uspe pokvariti neokrnjenega posameznika, slednji pa potem živi v krivičnosti, kar ga navdaja z neuslišano jezo in željo po maščevanju. V komadu Lirios nekdo subjektu trga njegovo belo lilijo, zato ga bo ta subjekt zabodel s prav nič tresajočo se roko. Komad dobro nakaže dramatično strukturo plate – začne se namreč s hudim elektronskim uvodom in spremljajočim basom, ko se situacija šele orisuje, po jeznem izlivu napovedi uboja pa se konča z napeto potegnjeno noto sinta in za čisti konec odzveni še bežen šum kitare. Komad Como una Serpiente, v prevodu Kot kača, pa subjekt na bite, ki spominjajo na tiste iz računalniške igrice, pravi, da jo je nekaj pogoltnilo, prežvečilo, da je zato ostala breztelesna, tistemu, ki ji je to povzročil, pa škripljejo zobje. Zopet jo je nekaj uničilo, okrnilo. Komad Daga de Dama oziroma Bodalo dame ponovi motiv maščevanja, tokrat z bodalom skozi meso in dušo. Že tu slišimo namige na jasnovidnost z uvidi smrti, komad Tres Blancos en el Ojo pa napove tragično smrt po tragičnem življenju, s čimer nas vnovič spomni na vseskozi prisotno tematiko albuma, bedo vsakdana.

Najbolj odštekan del plate Niebla Mental je verjetno sintetično zvrhan komad Marte Rojo, v katerem že kar težko iščemo vzporednice z našim svetom, saj po lepo zvenečih verzih naslika sceno s planeta Mars. Tu se najbolje pokaže domišljijska žilica Miss Españe v vlogah tekstopisk. Plata se zaključi s sijajno rešitvijo izraženih problemov: v komadu VM-75 opeva istoimensko tableto, ki predstavlja zmes vitaminov, mineralov in zeliščne osnove v prahu. Tale čudežna mešanica je opevana kot reč, ki daje subjektu življenjsko moč, da prebrodi vsakdan. Če je to rešitev vseh naših stisk, to pove marsikaj, da pa se ne bi spuščali v vse mogoče veje te problematike, pa se lahko zaenkrat preprosto prepustimo domiselni in dodelani muziki zasedbe Miss España.

Big Clown: Beatdown (Swimming Faith Records, 2023)

Drugi del Tolpe bumov nadaljujemo v svetu, v katerem jeza nad vseprisotno krivičnostjo ne počiva. Lotili se bomo še ene punk plate, ki znova podaja motive krivice, krvavega maščevanja in jeze. To bo nova izdaja hardcore punk benda Big Clown iz Memphisa v Tennesseeju, naslovljena Beatdown. Gre za četrti EP prijateljske zasedbe, formirane leta 2019, ki jo sestavljajo vokalistka Lucy Isadora, kitarista Jesse Mansfield in Stephen Turner ter bobnar Zach Mitchell. Mantra benda Big Clown sta spontano glasbeno ustvarjanje in izdajanje komadov kratke dolžine. Nova plata Beatdown nam ponudi točno to, ob čemer nas med pozornejšim poslušanjem resnost opevanih tem morda kar presune. Zasedba sicer že vse od svoje prve izdaje opozarja na kontroverzne in zatišne zadeve; njihova nova plata v tem pogledu gotovo ne razočara, ponudi pa tudi z energijo nabit vreščeč punk ob dobrih in dinamičnih kitarskih linijah.

Komad Everybody, ki nas vpelje v plato, oznanja, kako želijo vsi izkoristiti telo akterke za užitek, pridobitev bogastva, igranje, lastno dokazovanje in tako dalje, ona pa na koncu v odgovoru oznani, da bo svoje telo uporabila, da bo nekoga ubila. Naslednji komad Always Knew v nas v manj kot minuti vbrizga dozo šokantnosti, v kateri morda celo ponovno zasledimo pojav možganske megle, ki smo jo omenjali v prvem delu Tolpe bumov. Očitno gre za komad o travmatični izkušnji, ki se je subjekt, kot kaže, ne spomni zares, saj ima težave s spominjanjem, zato se ji to, kar se ji je pripetilo, ne zdi resnično. V šoku podoživlja grozeče trenutke nečesa, kar namiguje na posilstvo, ob čemer se s primerno togotno vokalno interpretacijo preizprašuje, zakaj je sama sebe pustila na cedilu, zakaj ni kričala, ko pa to sicer zna ... Komada Weak in Clown se naslanjata na teme družbenega položaja ženske, njeno ponižnost, objektivizacijo, sram in šibkost. 

Še en komad, ki dobro oriše tematiko, ki preveva današnji osrednji recenzentski termin, je naslovljen Broke. Opisuje poskus posameznika, da bi se odrešil bede svojega bivanja, kar vključuje vse od kapitalističnih pogruntavščin, kot so maske za obraz, razkošne sveče in kopeli, do terapevtskih rešitev, kot so meditacija, terapija in senzorična deprivacija, in jemanja tablet. Vse to prizadevanje po boljšem življenju posameznika bolj ali manj zgolj vodi v še zmeraj enako slabo počutje in povrhu še zmanjša količino pridelanega denarja. S tem komadom skušajo glasbeniki med drugi opozoriti na širši družbeni problem, na krizo mentalnega zdravja; s komadom Thirsty pa na aktualen problem oskrbe z vodo v misisipijskem mestu Jackson.

Plato gradi za zgolj dobrih deset minut dolgih srditih izlivov distorziranih vokalov, dobrih kitarskih rifov in spremljajočih bobnov. Morda se bo komu zazdelo, da gre za manj priljuden, nič kaj melodičen kratkometražec, pravzaprav pa ta mestoma neprijetna hrupnost EP-ju doda vrednost, še posebej če se osredotočimo na teme, ki tečejo skozi plato. Krivica, izkoriščevanje, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in spolna neenakopravnost so daleč od lepega, zato ta hreščeča zvočnost stoji na popolnoma pravem mestu.