Moenen of Xezbeth: Ancient Spells of Darkness... (Nuclear War Now!, 2018)

+

Moenen of Xezbeth: Forever Rotting Winter (Medieval Prophecy Records, 2018) 

Tudi tokrat bomo v Tolpi bumov pogled usmerili v preteklost in se spraševali, zakaj se stari stili vračajo in zakaj fetišiziramo določena obdobja v zgodovini glasbe. Večkrat smo na Radiu Študent že omenili oživljanje stare šole death metala in večkrat smo se soočali z izdelki, ki so zveneli prav tako kot bendi iz osemdesetih ali devetdesetih. Predvsem zvok v tem primeru gotovo igra ključno vlogo. Nocoj bomo sicer naše radarje usmerili v podzemlje black metal fenomena Moenen Of Xezbeth iz Belgije.

Anonimni dvojec je letos eksplodiral v blackmetalskem podzemlju in si tako zagotovil pozornost kultne založbe Nuclear War Now! Productions, ki je izdala njegov prvenec Ancient Spells of Darkness... Naj bo po naključju ali ne, prva demo kaseta dvojca je bila totalen uspeh. Verjamemo, da je bil ta uspeh delno vezan na malce starejši projekt Perverted Ceremony, ki je ustvarjal s podobno filozofijo, a je častil bolj death kot black metal. Projekt Perverted Ceremony je bil deležen veliko pozornosti zaradi pristnega zvoka, ki je spominjal na bende iz zgodnjih devetdesetih. Omenjena prva demo kaseta dvojca Moenen Of Xezbeth - Dawn Of Morbid Sorcery - ‎je doživela štiri ponatise. V Tolpi bumov pa bomo tokrat poslušali projektov prvenec Ancient Spells Of Darkness..., poleg tega pa še pred nekaj dnevi izdano sedeminčno ploščo Forever Rotting Winter.

Razlog za popularnost, ki jo dvojec doživlja, je v njegovem stilu igranja starega, srednje hitrega black metala, ki spominja na bende iz začetka devetdesetih, denimo Xantotol iz Poljske, Behemot iz Brazilije ali Parabelum iz Kolumbije. Na misel pa nam pride tudi novejši bend Malokarpatan iz Slovaške, ki se enako kot Moenen Of Xezbeth spogleduje s staro šolo black metala. Moenen Of Xezbeth sicer s svojo usmeritvijo, ki ni tako popularna znotraj večine black metal scene, jasno izstopa. Člana dvojca ne igrata atmosferičnega black metala, ne ponašata se z očitno moderno produkcijo, niti s tisto surovo produkcijo, nasičeno z jamskimi odmevi. Celotna filozofija benda sledi želji, da bi ustvarjali glasbo v podobnem duhu, kot so to počeli bendi v prvem valu black metala. Gre za nekakšen minimalizem. Bodisi ko govorimo o promociji benda, saj Moenen Of Xezbeth zavestno ne obstajata na družbenih omrežjih, kar tudi redno izpostavljata v intervjujih, bodisi ko govorimo o aranžmajih in snemanju, saj bend svojo glasbo nasname kar sam z osemkanalnim snemalnikom. Z enim mikrofonom posnameta bobne in z drugim kitaro, in to je osnova vseh skladb benda.

Fokus dvojca sta izključno glasba in estetika. Poudarek je na ustvarjanju edinstvenega stila in ne na kopiranju določenih bendov. Kljub intenzivnemu pisanju skladb se držita enostavnosti in se izogibata brezzveznim kitarskim riffom. Snemanja se zgodijo v enem samem dnevu, največ časa pa jima vzamejo linije klaviatur. Prav linije klaviatur pa odigrajo ključno vlogo v stvarjenju specifičnega obskurnega vzdušja. Takoj za zvokom klaviatur sledi močno distorziran bas, ki na trenutke zveni stonersko. Kitare in bobni so potisnjeni nekam v ozadje, podobno kot vokal.

Komadi so po strukturi izrazito dinamični, kljub temu da se dvojec najbolj osredotoča na srednje hitre dele. Na Ancient Spells Of Darkness... najdemo tudi nekaj hitrih pasaž, kot tudi zelo počasne dele, ki spominjajo celo na Black Sabbath. Ob omenjeni osrednji vlogi klaviatur pa so poslušalcu gotovo v največje zadovoljstvo melodične kitarske linije, ki se pojavijo zgolj sem in tja.

Še ena zanimiva stvar, ki jo lahko izvemo v intervjujih z dvojcem, je ta, da okultizem kanalizirata zgolj kot estetsko držo. To, kako so nekateri bendi in posamezniki posvečeni v tovrstne nauke, se jima zdi celo banalno. Moenen Of Xezbeth je torej projekt z izjemno dodelano estetsko vizijo, ki presega trende in ego black metala. Namen benda je biti funkcionalen in ustvariti mračno okultno vzdušje. Poleg tega pa gre tudi za bend, ki ne nastopa v živo.