Feel It Records, 2023

Ide gas. Življenjsko vodilo tistih, ki težave rešujejo z distrakcijami ali od njih preprosto bežijo z oglušujočo muziko v ozadju. Le da taka oseba nikoli ne »beži«, temveč kot pravi kerlc, zajaha motor, si nadene sončna očala za varnost in švigne po ulicah svojega življenja. Glasba tokratne Tolpe bumov bi lahko služila kot soundtrack za eno teh brezciljnih, a življenjsko pomembnih (in hkrati ogrožajočih) voženj. Gre za prvenec ameriške garažne pank skupine Motorbike, zelo preprosto in nazorno poimenovan – Motorbike.

Motorbike je novonastala skupina, sestavljena iz štirih Američanov in Valižana, ki so se ekspertize z dolgega seznama prejšnjih bendov odločili združiti v projektu, osredotočenem na kitarski manifestaciji vožnje z vetrom v laseh. Lahko bi rekli, da gre za konceptualno ploščo, a je način izvedbe preveč brezskrben in osredotočen na zabavo igranja s kolegi, da bi klical po nazivu s tako težo. Že pristop do miksa daje vedeti, kakšno plato so glasbeniki hoteli narediti; miks je surov, a koherenten, kitare jasno ločene na levi in desni kanal, vokal pa grob, filtriran in marsikdaj nerazumljiv, skupni rezultat pa je, da ima plošča vso energijo in neposrednost žive muzike. 

Po cirka sedemdesetih letih rokenrola upravičeno pričakujemo, da bo njegovim permutacijam počasi zmanjkalo hlapov. Motorbike je eden od dokazov, da še lahko najdemo oazo bencina in da je še mogoče odfurati kvaliteten retrozveneči material. Bend v štiričetrtinski takt vnese motoričnost in zagnanost štiritaktnega motorja, med svoje triakordne progresije, trdno utemeljene v panku iz sedemdesetih let, pa vmešava Knievelovsko igranje z rifi, feedbackom in solažicami. Občasno, ko že dobimo občutek, da sta kitarist in kitaristka pokazala že vse trike, preseneti kakšna skromna, a dobro umeščena deviacija od garažnega standarda, denimo kakšen nepričakovan molovski ali suspendiran akord. Pesmi Life is Hell in Spring Grove še posebej pokažeta kreativnost kitarske sekcije z zavojem v powerpop vode, ravno ko dobimo občutek, da že dodobra poznamo abecedo benda. Bonus točke gredo tudi zizitopovskim rifom v komadu Potential to Ride, kakopak. 

Glasbeniki nimajo višjih aspiracij, na plošči ne slišimo pretencioznih navojev v globine. Besedila so preprosta in repetitivna, časa za razglabljanje o idejah ni, vokalist Jamie Morrison pa se otepa melodičnosti in skupaj s kameradi raje vzklika enobesedne refrene. Preprostost albuma pravzaprav meji že na neumnost, Motorbike skuhajo prohibicijsko distilacijo ramonske šole mišljenja in pogo skakanja, kulskosti kalifornijskih odprtih cest ter energije, ki jo premore zgolj motor na notranje izgorevanje s polnim tankom. Glede na pronicljivost besedil neosvinčeno gorivo ni bilo na voljo.

Plošča Motorbike ponudi natanko to, kar pričakujemo in kar nam pravzaprav sporoča že vizualna podoba naslovnice. Kombinacija pankovske dogme powerchordov, rifov iz rokenrol arhivov in banalnega, zabavnega koncepta drvi skozi devet komadov, ki kljub svoji površinskosti in neposrednosti prepričajo z energičnostjo in iskrenostjo. Motorbike so pripravili koheziven in izčrpen, ravno prav kratek, hrupno zabaven album, začinjen s hlapi mogasa, ki so ga člani benda brez dvoma srkali. Skratka, gas definitivno ide.