Slow Future Vault, 2021

Erlebnis in Erfahrung, nasprotujoča si izraza, ki ju je na začetku prejšnjega stoletja osmislil nemški filozof Walter Benjamin, govorita o izkušanju. Erlebnis se nanaša na kratko izkušnjo, značilno za sodobni čas, ko posameznika z vseh strani bombardirajo razne distrakcije, ki ga zadovoljijo samo za krajši čas. Pri takšnih izkušnjah se pri potrošniku kmalu pojavi želja po novi, ki jo najenostavneje zadovolji ravno ta, prav tako kratka in preprosto prazna izkušnja. Puhla je, ker posamezniku ne ponuja možnosti osebne rasti, ampak le novo hrepenenje. Erfahrung, po drugi strani, je izkušnja, ki si jo bo posameznik zapomnil za vse življenje. Bogata je z detajli, čustvi in znanjem ter v osebi vzbudi umirjenost, jo čustveno nahrani in napolni z modrostjo.

Walter Benjamin je svojo teorijo o izkušnjah večinoma apliciral na filmsko industrijo in pop kulturo, vendar ni razloga, da njegovih idej ne bi mogli uporabiti tudi v kontekstu drugega kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Nocoj bomo pojma Erlebnis in Erfahrung poskušali vpeljati v delo švedskega umetnika Ollea Cornéerja, ki je v tem mesecu pod psevdonimom Night Gestalt izdal svojo tretjo ploščo Thousand Year Wave, in sicer pri založbi Slow Future Vault. Olle je med drugim znan kot polovica svetovno znanega švedskega electro house projekta Dada Life. Pred nekaj leti pa se je glasbenik nekako začel odmikati od tega, kar počne v tej zasedbi. Glavna filozofija njegovega solo ustvarjanja je glasba, ki sledi principu arpeggia. Akordi so torej izvedeni tako, da toni ne nastopajo istočasno, ampak drug za drugim kot recimo pri harfi. Obenem se s psevdonimom Night Gestalt Cornéer poglablja v umirjene, ambientalne zvoke, pri čemer sta mu pomembna neposreden opis namena izdaje in izpostavljanje njene zgodbe.

Obstranski projekt, s katerim Cornéer ustvarja izrazito drugačno glasbo, je ustanovil, ker je želel najti svoje vesolje in se odmakniti od svetovnih turnej, spektakularnosti, glasnosti, distrakcij, zasičenosti in gostosti zvoka. Želel se je vrniti h klasični glasbi, ki jo je imel kot otrok rad v 90. letih, saj je njena pomembna komponenta čustvo, ne pa zvok sam. Tako se je obrnil k ambientalni, eksperimentalni elektroniki, dronu in postklasicizmu, ki se v nežno fuzijo prelivajo na albumu Thousand Year Wave.

Producent na plošči govori o tem, kako svet, ki ga poznamo, počasi razpada. Navdih zanjo je bil pojav ogromnega vala, ki se je zgodil na zadnji dan leta 1995. Šlo je za izjemno redko priložnost; možnost, da se zgodi, je 1 proti 10.000. S tem je glasbenik želel poudariti, kako lahko nam zelo ljub in nujen element, kot je voda, spremeni svojo podobo in postane nevaren in smrtonosen. To najbolje ilustrira skladba Primal Reasons, v kateri se dramatične inštrumentalne podobe prepletajo z vokalom, ki predvsem tematizira vode, nevarnost, skrb za bližnje in preživetveni nagon. V preostalih kotičkih albuma lahko ujamemo nadaljevanje takšnih misli, primarno v številnih igrivih beatovskih momentih, ki skupaj z nežnimi dronovskimi odtenki in klasičnim vzdušjem preprosto pretresejo tla.

To, kar najbolj potrebujemo, nas lahko tudi uniči. Ostaja pa vprašanje, kaj zares najbolj rabimo oziroma zakaj za nekaj trdimo kaj takega. Olle Cornéer nas s projektom Night Gestalt, še posebej pa s ploščo Thousand Year Wave vabi k odtujitvi od vsakdanjih frustracij in distrakcij, ki se na prvi pogled mogoče zdijo neškodljive in so nam kot posameznikom nujno potrebne, vendar nas lahko samo pritegnejo v začaran krog želja in hrepenenj. Gre za glasbenikovo iskanje Erfahrunga, izkušnje, ki bo zelo minimalistična, neopazna, subtilna, čeprav zelo zaznamovana in zaželena. Erlebnis, v tem primeru glasbenikovo ustvarjanje v duu Dada Life, je in bo še naprej ostal v njegovem življenju. To seveda ne pomeni, da je glasba dua prazna in neopazna, vendar pa umetniku takšno dvojno življenje omogoča pomiritev in osebno rast v neko drugo smer. Z albumom Thousand Year Wave, tretjim delom trilogije, ki jo je Cornéer izdal kot Night Gestalt, nam slednji sporoča, naj se obrnemo k iskreno pomembnim stvarem, minimalizmu kot ideologiji in surovi izkušnji.