nosferatu3285: The Shape of Things to Come
ZARŠ, 2025
Minila so več kot tri leta, odkar je glasbotvorna entiteta nosferatu3285 pri ŠOP-u izdala svoj prvenec The Twelve. Videti je, kot bi se svet od takrat nekoliko spremenil. Nad družbo se je spustilo vzdušje še bolj prevevajočega doomerstva vpričo novih genocidov in vojn, ki med seboj kar tekmujejo za krivičnost, beseda »maska« pa spet sproža asociacije predvsem na pretvarjanje, nepristnost. Hkrati se nismo niti približno znebili tegob, ki vztrajajo še od prej, tako da se novi in novi problemi kar nalagajo, mi pa ob tem nimamo druge izbire, kot da nekako shajamo. Odraz tega drugačnega sveta in prisilnega shajanja z njim je razprostrt po površini albuma The Shape of Things to Come.
Sedmerec pod vodstvom Domna Slovinića, nekdanjega člana zasedbe Akami in aktualne tretjine projekta Samoč, se je v primerjavi s prvencem na novem albumu The Shape of Things to Come odločil za zvočno enakomernejši izraz. V ospredju je tokrat akustična kitara s podporo klaviature, distorzija in elektronske osnove pa so ostale bolj na stranskem tiru – pri čemer je treba takoj dodati, da »eterična« kitara Gregorja Rusa trem komadom pridoda grobejšo teksturo. V primerjavi s prvim albumom so komadi bolj strukturirani kot »pesmi«. Ni kakšnih poslušalsko zahtevnejših izjem, kot je bil komad Amika s prvega albuma. Prav tako je v manjši meri prisotno postopno, progresivno grajenje komadov – namesto tega se v večji meri opirajo na pričarano atmosfero, ki temelji na aranžmajih in slikovitih tekstopisnih krajinah.
Atmosfera je sicer po vsem albumu precej enovita – bolj kot zbirka komadov, ki bi izstopali vsak zase, je album enoten na ravni celote. To ni posledica žanra – folk glasba denimo shaja zgolj s kitaro in glasom, pa lahko kljub temu ustvari kar najbolj raznolike pesmi. Prej gre to pripisati spremembi v notranji strukturi glasbe albuma The Shape of Things to Come. V primerjavi na primer s skladbama Dream Sister in Ghosts s prvega albuma je še očitneje, da novi album ne ponuja toliko momentov, ki bi se kazali kot izstopajoči liki na siceršnjem ozadju. Ti dve potezi, torej atmosferifikacija glasbe in njena strukturna neizstopajočnost, pa do neke mere težita v nasprotno smer, zato drugi glasbeni izdelek skupine nosferatu3285 pusti vtis rahle zadržanosti. Temu vtisu se sicer skupina zoperstavlja z aranžiranjem s širokim naborom glasbil – sintesajzerjem, klavirjem, orglami, harmoniko, tereminom in električno violo, vendar večina skladb za svoj namen ostane malce skromnih.
Ena od očitnih prednosti albuma je bogata raznolikost vokalov. Ti so v glavnem večglasja, v katerih ob Sloviniću zapojejo tudi Sara Korošec, Brigita Gračner, Martin Ukmar in Nastja Janžekovič. Na tej točki sta barvi glasu slednjih dveh gotovo že čvrsto zasidrani v vaša ušesa, če vam kaj pomenijo imena Tovariš Strmoglavljen, Psihedelavci in Samoč. Predzadnjo skladbo Breathe zapoje Kaja Blazinšek, preostali vokalisti pa izmenično nastopajo na glavnih in spremljevalnih vokalih. Čeprav je nosferatu3285 nominalno Slovinićev avtorski projekt, tako kot na prvencu tudi tokrat izkazuje nehierarhično in kolektivno naravo izvedbe glasbe, zlasti petja. Ob tem se nam porodijo predstave o medsebojnem zaupanju in skupnem trudu nastanka albuma, ta predstava pa obogati njegovo poslušanje.
Tematsko album sega od ilustracije občutkov bivanja v svetu, v katerem lahko zgolj kopičimo svoj gnev, do neke vrste pozivov k človečnosti, ki bi kljub cinizmu vendar lahko ponudila izhod iz tega stanja. Morda ne bi bila prevelika posplošitev, če bi rekli, da se celotna diskurzivna vsebina albuma odvija na tem spektru med obupom in iskanjem možnosti nečesa boljšega. V tem smislu je instrumentalizirana celo ljubezen. V uvodnem komadu How Deep je to tista mogočna sila, katere primanjkljaj povzroča hudobije tega sveta – kako globoka pa je vaša ljubezen? Sega le do vzajemne koristi in udobja? V White into Black in Breathe pa se odvija intimno na ozadju krutosti in kot v ščit pred tem »cruel cold-hearted place«, ki je naš svet.
Pri tem pozivi niso vselej enako učinkoviti. Besedilo »I see a savage mankind / It brings a sickness deep inside« iz drugega singla Ocean Cry krivi človeštvo za to, kar se dogaja, no, človeštvu – in drugim živalskim vrstam. Gre za nekakšno utajitev lastne subjektivne pozicije: ali je človeštvo razklano na dvoje – in je potem kritika preširoka – ali pa človeštvo prepeva o lastnem barbarizmu – in potem ni jasno, kakšno vlogo igra v tej sliki skupina nosferatu3285. V nasprotju z obupom, ki je subjektivno zvest svoji poziciji izjavljanja, tovrstni pogledi potegnejo kratko in pustijo nelagoden občutek. Motrenje človeštva od zunaj z namenom obsojanja tako predstavlja parcialno in nepristno pozicijo. V tem primeru se poslušalec lahko ne mara počutiti pripadnega izkušnji poslušanja.
V skladu z vsem povedanim velja skleniti, da najnovejši album projekta nosferatu3285 svojim poslušalcem nastavlja ogledalo, v katerem si niso vedno najbolj všeč. Z atmosfero pričara pozitiven občutek skupnosti in pripadnosti, vendar glede na prvenec The Twelve v marsikaterem oziru predstavlja korak nazaj. To ne pomeni, da v pozitivnih trenutkih izza prvega vtisa ne zasijejo trenutki briljantnosti – zlasti v drugi polovici albuma. Pri vem velja posebej izpostaviti skladbo Swans in labodji spev albuma On the Edge. Pomeni pa, da album zaradi navzkrižja med atmosfero in nedodelano naravo skladb v določenih ozirih zveni manj dokončano in manj premišljeno od svojega predhodnika, saj je izpiljenost nadomestil z urgentnostjo.
Najnovejša ZARŠ-eva pridobitev, plošča The Shape of Things to Come, že po imenu nakazuje, kam je skupina zavila in kaj si lahko od nje obetamo v prihodnje – vsaj po obliki teh »things to come«. Album, ki smo ga recenzirali v tokratni Tolpi bumov, je sicer prvi od napovedanih dveh glasbenih izdelkov skupine nosferatu3285, torej mu bo čez nekaj časa sledil še en. Od benda, ki mu želimo, da se ne bi iztrošil, se nadejamo, da bo tudi v bodoče izpostavljal svoje adute, zaradi katerih pričujoči glasbeni izdelek predstavlja poslušalsko izkušnjo v vzdušju topline.
Dodaj komentar
Komentiraj