WeMe, 2013

V času, ko nišni spletni portali predstavljajo tudi najbolj obskurne plošče, imamo konzumenti praktično vse informacije o takšnih in drugačnih glasbenih vsebinah vedno na dosegu klika. Zato je skoraj težko verjeti, da o plošči 'Commodified', čeprav je od njenega izida minil že mesec dni, ne boste našli skoraj nobenega zapisa. In to kljub temu da jo je založila založba WeMe Records, pri kateri je v zadnjem desetletju ugledala luč sveta kopica zanimivih plošč cenjenih elektronskih kreativcev. Še več, že pred njenim izidom se je pojavila informacija, da za psevdonimom NRSB-11 stoji Gerald Donald, eden najbolj spoštovanih in vplivnih elektronskih producentov, ki že skoraj četrt stoletja navdihuje tudi največje zvezdnike podtalne in mainstream elektronske glasbe. In kot ob vsaki napovedi njegove plošče so se na spletnih forumih, posvečenih elektronskim muzikam, tudi tokrat pojavila številna ugibanja Donaldovih fenov. Zakaj so ploščo spregledali glasbeni portali, ni povsem jasno, verjetno pa enigmatičnemu producentu to kar ustreza, ne nazadnje se medijev izogiba že vso kariero. No, ker plošča 'Commodified' posredno ponudi kritičen razmislek o sodobni potrošniški družbi, ta neodzivnost medijev na neki način celo sovpade z njeno konceptualno zasnovo.

Ob vsej izpostavljenosti, ki jo detroitski producent uživa večji del kariere, je pravzaprav nenavadno, da ga poznajo le tisti bolj angažirani feni elektronskih muzik. Toda še zdaleč ne gre za kakšne elitistične tajne krožke, pač pa preprosto za dejstvo, da je v ospredju vedno Donaldova glasba in ne on sam. To pa pomeni, da zanj posledično vedo tisti posamezniki, ki so pripravljeni samoiniciativno brskati pod glasbenim površjem. Se pa nekoliko širšemu krogu privržencev izvirne elektronske glasbe lučka vendarle prižge takrat, ko jim postane jasno, da je bil Donald polovica mitskega detroitskega dvojca Drexciya, pa čeprav ni tega sam nikoli potrdil. Je pa res, da ni tega nikoli niti zanikal. Ko je pred enajstimi leti preminil edini potrjeni drexciyec James Stinson, se je Donald od svoje najbolj znane zasedbe distanciral celo tako, da se je pojavljal le še pod psevdonimom Heinrich Mueller, glasbo pa je še naprej izdajal pod različnimi imeni, med katerimi najbolj izstopata Dopplereffekt in Arpanet. Čeprav bi zlahka unovčeval svojo preteklost, se temu vse do danes izogiba tudi tako, da glasbo izdaja pod številnimi psevdonimi pri raznoterih založbah. In tudi zato ima njegov razmislek o potrošništvu, globalizaciji, finančnih elitah in podobnih pojavih, ki so Zahod pripeljali na rob razpada, le še dodatno težo. No, pri njegovih fenih je še večji val navdušenja sprožila novica, da se je za aktualni projekt NRSB-11 ponovno združil z nekdanjim uradnim Drexciyinim didžejem Sherardom Ingramom alias DJ Stingrayem, sicer glavnim motorjem kultnega kolektiva Urban Tribe.

Praktično takoj, ko se s plošče 'Commodified' odvrti kratek intro in se zaslišijo prvi zvoki druge skladbe, postane jasno, da dvojec ni bistveno spreminjal prepoznavne formule, ki jo je v svet elektronske glasbe vtisnil Donald s svojimi številnimi projekti. Pravzaprav odmikov nihče več niti ne pričakuje niti zanje ni nobene potrebe. Zakaj spreminjati formulo, ki funkcionira? Še več, čeprav so se iz njegovih naukov učili številni producenti, Donald s svojo glasbo izstopa še danes, hkrati pa z nadgrajevanjem svoje estetike tke kreativno rdečo nit in za nameček ostaja vedno svež. To resda pomeni, da njegova glasba danes ni več tako futuristična kot pred dvajsetimi leti, toda to ji ne zmanjšuje vrednosti. Še vedno goji izrazito avtorski, samosvoj pristop, ta pa mu ponuja izvrsten teren za njegove konceptualne premisleke. Težko boste našli producenta, ki bi z elektronsko (inštrumentalno) glasbo znal bolj lucidno reflektirati tematske premise. V primeru plošče 'Commodified' verjetno pogojenih tudi s socialnim in ekonomskim propadom Detroita, domačega mesta Donalda in Ingrama. V minimalističnih, izbrušenih sintetičnih linijah ter prepoznavnih, s surovimi basi okrepljenih electro in techno ritmih se izrisujejo distopične podobe sodobnega ustroja, ki dvojec na eni strani fascinira in na drugi preganja. Nekaj podobnega je s svojimi futurističnimi, postapokaliptičnimi filmi (in glasbo) počel že Carpenter, razlika je le ta, da se NRSB-11 s temi pojavi na videz soočata bolj znanstveno. Pa čeprav v laboratoriju iz časa hladne vojne. Elektronska glasba v najbolj prvinski, čisti podobi, ki vedno znova navduši skozi prizmo tega, kako veliko znata Donald in Ingram povedati oziroma implicirati z minimalističnimi sredstvi. Je pa to vsaj deloma odvisno tudi od poslušalčeve domišljije. Geralda Donalda lahko pod psevdonimom Arpanet že jutri ujamete v Channel Zeru na Metelkovi.