Profound Lore Records, 2020

OMG – dobesedno superzasedba, bi lahko rekli, če bi se je lotili z vso perverznostjo, Old Man Gloom so namreč letos prvič po smrti člana benda Caleba Scofielda - ta je leta 2018 umrl v prometni nesreči - izdali ne eno, pač pa kar dve plošči!

Old Man Gloom je zasedba, katere nastanek sega v konec devetdesetih let, njena posebnost pa je, da že od samega začetka ni bila zamišljena kot glavni projekt vključenih posameznikov, čeprav se številni oboževalci počasnejšega, abstraktnejšega metala ne bi strinjali s takšnim vrstnim redom prioritet. Ustanovna člana zasedbe sta namreč Aaron Turner, ki se je v zgodnjem obdobju delovanja novega benda večino časa mudil po turnejah z matično zasedbo Isis, kasneje pa tudi s SUMAC, ter bobnar Santos Montano. Pridružila pa sta se še Nate Newton, sicer basist v Converge ter Cave In in pokojni Caleb Scofield, prav tako znan po delu v bendu Cave In.

Prvi album zasedbe Old Man Gloom - Meditations in B je izšel leta 1999, nato jih je do leta 2005 padlo še nekaj, nakar je sledila prva daljša pavza vse do leta 2012. Takrat so v sodelovanju z založbo Hydra Head Records, ki jo upravlja sam Aaron Turner, izdali ploščo No, s katero so se na sceno vrnili, kot da nikoli ne bi odšli - pa saj dejansko niso nikoli zares odšli … Vse, kar se je zgodilo potem, je zgodovina. Leta 2014 je pri Profound Lore Records izšla plošča The Ape of God, danes pa smo tu s Seminarjema VIII in IX, ki sta oba izšla letos, Seminar IX nekaj mesecev pred Seminar VIII. Oba sta posvečena preminulemu Calebu Scofieldu. Tega je v zasedbi zamenjal kolega Stephen Brodsky, spet iz Cave In, ki smo ga v tukajšnjih koncih poznali tudi kot kitarista benda Mutoid Man.

V tokratni Tolpi bumov se posvečamo najnovejši izdaji Seminar VIII: Light of Meaning, ki je kljub svoji oznaki z rimsko številko osem izšla kasneje kot številka devet oziroma Darkness of Being. Pri zasedbi s takšno zgodovino, kakršno ima Old Man Gloom z vsemi odvodi vkup, bi bilo v zvenu nesmiselno poskušati odkriti toplo vodo. Njen izraz bi sicer lahko precej zadovoljivo opisali kot presečišče stilov godb zasedb Converge, Cave In ter Isis in to dobesedno tudi je; če vam takšno nizanje bendovskih referenc ne pomeni veliko, pa lahko poskusimo tudi z oznakami sludge, post-hardcore in doom metal, a tudi to na koncu dejansko ne pove prav dosti. V dokumentarcu iz leta 2014 jih nekdo primerja z Jimmyjem Hendrixom, nekako v smeri psihedeličnega metala, kar, če smo iskreni, nikakor ni daleč od resnice. Pri glasbi Old Man Gloom gre namreč za daljše kompozicije, daleč od kakršnih koli enostavnih nastavkov. Lahko bi zatrdili tudi, da ta muzika nikakor ni enostaven poslušalski zalogaj - v bendovih skladbah, ki pogosto presežejo pet minut, se ni lahko orientirati, sploh, če želimo doživeti vse, kar nam ponujajo.

Plošča Seminar VIII: Light of Meaning vključuje šest skladb v skupni dolžini šestinštirideset minut, posamezni kosi pa so dolgi med štiri in dvanajst minut. To bi lahko bil pomemben podatek, a ne v tem primeru; hitro namreč slišimo, da bi se posamezne skladbe lahko začele ali končale tudi na številnih drugih mestih celote. Ne gre torej toliko za posamezne komade kot za album v celoti. Repetitivni vzorci nas peljejo v edinstven ritual in vsekakor bi bilo to glasbo primerno doživeti na koncertu, ne le zato, ker gre za izjemne posameznike, ki gradijo bend, temveč tudi, ker je njegova muzika tako svojevrstno strukturirana; najprej ujame poslušalčevo pozornost in ga v preštevanju ritma hipnotizira, zadrži v transu, vse dokler se ne odloči drugače.

Odveč ne bo niti dejstvo, da so v procesu snemanja in miksa med drugim sodelovali tudi kitarist zasedbe Converge in znani studijski mojster Kurt Ballou ter producent Randall Dunn, ki je med drugim sodeloval tudi z zasedbo Sunn O))), in Matt Bayles. Mastering za ploščo je izvedel James Plotkin, za naslovno podobo in dizajn pa je odgovoren kar sam Aaron Turner.

Kaj nam torej prinaša Seminar VIII: Light of Meaning? Zgodbo o prijateljstvu, ljubezni, izgubi in žalovanju ... Vrhunsko izdelan album, poln zanimivih podrobnosti, ki jih pogosto opazimo šele ob vnovičnih poslušanjih. In ki prinese upanje v skupnost. Malokatera zasedba bi namreč izenačila srčnost skupnosti, ki jo predstavlja Old Man Gloom, z vsem, za čemer stoji.

Naj ti bo zemlja lahka, Caleb.