DIO DRONE, 2016

Tokrat v Tolpi bumov predstavljamo disruptivni diskurz na naših tleh že dolgo poznane in cenjene italijanske hrupno-kitarske zasedbe OvO. OvO pa sta tudi še veliko več kot stara znanca ljubljanske klubske scene, sta tudi stara znanca Radia Študent, na katerem sta leta 2002 z Bill Horist celo posnela material za živo ploščo, ki je uradno izšla istega leta pri založbi Friends and Relatives Records.

Creatura je nadaljevanje goste diskografije zasedbe, diskografije in koncertnega delovanja, ki se razteza skozi zadnjih petnajst let. Gre za ploščo prevpraševanja družbenih normativov, predvsem koncepcij binarnih opozicijskih konstruktov, na katerih temelji velik del – recimo temu - javne morale vsaj zahodne družbe, konstruktov, ki so tako trdoživi in ukoreninjeni, da so tarča predvsem zares radikalnih, jeznih, globoko odklonskih, tudi žalobnih – v tem primeru – glasbenih diskurzov, katerih prva funkcija je gotovo v neke vrste agresiji do množic sistemskih predpostavk in predrazumevanj. Take glasbe je torej potrebno razumeti v kontekstih, ki terjajo posledice znotraj javnosti, kateri so ponujene, in to na načine, ki pravzaprav niso vsiljivi, kot taki niti ne iščejo diskurza, vendar kot eksistencialni stavi diskurz pač predpostavljajo, predpostavljajo nujnost teh diskurzov, nujnost, ki izhaja iz osnovnih pogojenosti bitja kot družabne živali, neovrgljivo vpete v okolje in pogoje lastne eksistence.

Creatura skozi disrupcije v diskurzih spola, identitete, oblike življenja ta vprašanja naslavlja z izjavo škodljivih in pogubnih vzpostavitev strukturnih binarnih nasprotij. To najočitneje stori že skozi pomenljivost naslovnice, ki predstavlja neopredeljivo bitje med človekom in živaljo, izven opredelitve spola, izven opredelitve kontekstov vrednosti teh določenih družbenih danosti. 

Po plati skladb na albumu oziroma pač integralnega dela glasbenega izrazja gre za ponoven OvO zvočno in muzično zelo zahteven presežek, ki temelji na tehnično izjemno dovršenih inštrumentalnih in vokalnih prispevkih obeh protagonistov zasedbe, Stefanie Pedretti in Bruna Dorella. Seveda gre izpostaviti zelo agresiven in v tej agresivnosti tudi izjemno precizen, posvečen bobnarski topot, ki meji na izraznost mašine. Prav tako je ključen kričeč, drobovni vokalni izraz OvO, ki morda še najbolj očitno predstavlja življenjsko pogojenost duovega glasbenega stava, čeprav je ta ravno osrednje osišče tukajšnjega celostnega izrazja, tu gre pač za globoko življenjsko vpet, tudi ritualen stav, ki bi ga lahko opisovali tudi skozi številne prizme zgodovinskih družbenih fenomenov, predvsem fenomenov uporništva, radikalnih intelektualnih, mitoloških, matriarhalnih in poganskih, historično potlačenih paradigem in miljejev.