Brownswood, 2013

Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so se v zgodovino glasbe med drugim zapisala s pravim bumom zanimanja za ponovno odkrivanje tradicionalnih godb. Takrat se je vedno pogosteje pojavljala in ne dolgo za tem ustoličila tudi besedna zveza world music – pojem, ki ga z vsemi njegovimi dvomljivimi pomeni poznamo in uporabljamo še danes. Bil pa je to tudi začetek obdobja, v katerem se je v prihajajočih letih in desetletjih razrasla skorajda nepregledna mreža studijsko-glasbenih, založniško-distribucijskih in nenazadnje koncertno-promotorskih ustrojev. Ti so po eni strani skrbeli za to, da je zahodni, beli svet lahko na lastnih dvoriščih spoznaval pozabljene ali pred tem neznane, bolj ali manj pristne glasbene tradicije "drugih" celin; po drugi strani pa so zaradi različnih razlogov sčasoma tudi sami po sebi postajali eden od sinonimov za izraz world music. Kljub temu, da smo bili ob prelomu tisočletja prvič priče rahlemu pešanju sape omenjenih pogonov, se ta svojevrstna post-kolonialna etnografska raziskovanja in prezentiranja nikoli niso zares zaustavila in so tudi v letu 2013 živa skorajda bolj kot kadarkoli prej. 

Do neke mere so posledica zgoraj orisanih teženj in gibanj tudi Owiny Sigoma Band. Leta 2009 se je namreč skupina londonskih glasbenikov – deloma na pobudo Art of Protest, organizacije, ki skrbi za predstavljanje sodobne kenijske glasbe – odpravila v kenijsko prestolnico Nairobi. Tam je britanska petorica relativno mlade generacije kmalu spoznala dvojec izkušenih kenijskih glasbenikov in poznavalcev glasbene zapuščine Kenije in njene okolice. Skupno ustvarjanje je že prihodnje leto obrodilo prvo diskografsko obeležje, od samih začetkov pa je posluh za njihova prizadevanja našla založba vsestranskega in pretkanega britanskega glasbenega promotorja, Gillesa Pettersona. 

Plošča Power Punch!!! je drugi studijski album Owiny Sigoma Banda. Če se je samonaslovljenemu prvencu na neki način poznalo, da je bil v celoti posnet v Keniji, saj je v splošnem zvenel kot zelo dostojna in niti približno preveč sproducirana mešanica tradicionalnih in sodobnih motivov, se pričujoči plošči morda pozna, da je promet tokrat potekal v obratni smeri. Ob tej priložnosti sta se namreč mojster kenijske lutnje nyatiti Joseph Nyamungu in tolkalec Charles Owoko na snemanje novega materiala podala v London. 

Ključni elementi glasbe Owiny Sigoma Benda so sicer še naprej mehki zvoki Josephove lutnje, značilna barva njegovega glasu ter zanimive interpretacije in variacije tako tradicionalnih kenijskih Luo kot nekaterih drugih afriških godb. A če je na prvencu poleg značilnega prispevka kenijske dvojice morda umanjkala še kakšna presežna glasbena vrednost, je kolektiv tokrat naredil vsaj nekaj odločnih korakov v smeri avtorske prepoznavnosti. Mehkobnim zvokom afriškega inštrumentarija so se na pričujočem albumu pridružili izrazitejši elektronski zvočni elementi in precej odločnejši produkcijski prijemi. Vsi tisti, ki lansko leto na valovih Radia Študent niste spregledali imena Hello Skinny, boste bržkone prepoznali produkcijski prispevek vsestranskega glasbenika in producenta Toma Skinnerja, med drugim tudi aktivnega člana zasedbe Owiny Sigoma Band. 

Na plošči Power Punch!!! se valovanja analognega in digitalnega izvora pri nekaterih pesmih povsem neslišno stapljajo, spet drugič so plasirana očitno ločeno, a vseeno vzajemno učinkujoče. Enajst pesmi ponuja pestro paleto prijemov: od nekoliko bolj tradicionalno zvenečih, na primer v pesmi Lucas Malore, do spajanja tradicij kenijskega Luo Benga in britanskih popularnih glasb v skladbah Harpoon Land ali All Together in zanimivih, v tehno-bass potopljenih afro gruvačin, kot je Owiny Techno. 

Pod črto se zdi, da Owiny Sigoma Band ne le nadaljujejo in nadgrajujejo relativno nedavno začeto ustvarjalno pot, temveč si s silnim udarcem utirajo prostor v polje novejšega poglavja glasb sveta!