Tokrat se v Tolpi bumov posvečamo dvema izredno hrupnima izdajama. Prvi so ameriški Physique s ploščo Again, ki je izšla pri ameriški založbi Iron Lung. Drugi singapurski Sial, ki so pri angleški založbi La Vida Es Un Mus izdali EP Sangkar. Oba benda igrata hrupen hardcore.

Physique: Again (Iron Lung Records, 2023)

Physique prihajajo iz Olimpije v Washingtonu. Gre za bend, ki časti stari hrupni d-beat. Že od samega začetka so bili glasbeniki deležni velike pozornosti, saj je bend sestavljen iz bivših članov powerviolence zasedbe G.L.O.S.S., ki je bila zaradi svoje radikalne politike izjemno pomembna v prejšnjem desetletju. Ta navezava jim je pomagala, da so v poplavi nojzerskih d-beat bendov priplavali v ospredje. A bend je vreden pozornosti tudi zunaj tega konteksta, igra namreč kvalitetno glasbo. Takoj moramo izpostaviti, da je takšnih bendov ogromno. Discharge klonov je ogromno, podobno je veliko tudi klonov benda Disclose. Physique pa vendarle ne ponudijo nič izjemno novega, ker se konec koncev poklanjajo angleški šoli crusta, kot ga špilajo Discharge in Doom. Tudi njihov logo na plošči Again odseva logotip zasedbe Doom. 

Če so bili na plošči The Rhythm of Brutality leta 2019 bolj usmerjeni v tradicionalni japonski hrupni d-beat v stilu Disclose in Zyanose, slišimo na novi plošči Again bolj angleško zvenečo produkcijo. Natančneje, slišimo tipičen zvok zgodnjih d-beat bendov, kot so prej omenjeni Doom in Discharge. Lahko jih primerjamo tudi s stilom in zvokom zgodnjih švedskih bendov Anti Cimex ali No Security. Umazano distorzirana kitara in še bolj hrupen bas sta tipična primera tega. Če pa poslušamo dominanten d-beat vzorec bobnanja še natančneje, pa ugotovimo, da je tak način igranja d-beata bližje japonski šoli.

Again je crust plošča, ki traja dobre pol ure. Gre za zelo primitivno igranje kitar, pri čemer se en in isti rif lahko ponavlja v nedogled. D-beat ritem je v večini primerov stalnica v skladbah. Edini dodatki so enostavne solaže, ki so v ospredju zvočne slike, tako da preplavijo celotni spekter. Skratka, gre za enostaven d-beat crust, ki je v osnovi poklon klasičnim bendom. Ali je ta plošča dobra ali slaba, pa je vprašanje zornega kota. Če iščemo nekaj novega in progresivnega, tega na plošči Again zagotovo ne bomo našli. Če bi radi kvalitetno d-beat žurko s kloni stare šole crusta, je to plošča za vas. Kawakami, pokojni ustanovitelj benda Disclose, bi bil izjemno ponosen na to hrupno izdajo.

Sial: Sangkar (La Vida Es Un Mus, 2023)

Za razliko od Physique so Singapurci Sial bistveno bolj dinamični in zanimivi. Bend glasbo redno izdaja pri angleški založbi La Vida Es Un Mus. Sangkar je EP, ki je izšel v začetku februarja letos.

Sial igrajo besen hardcore zgodnje evropske šole z moderno vizijo. Navdih črpajo iz starih angleških punk bendov in glasbe skandinavskih zasedb. Modernost lahko prepoznamo v spretnem združevanju različnih prijemov starih bendov in ustvarjanju zanimive zmesi hardcore punka. Produkcija je surova in agresivna. Vsi elementi so razločni, skladbe pa utelešajo jezo in nelagodje. Vokal je prijetno popačen z odmevom. Celoten izdelek je izjemen in nas nenehno preseneča z ritmični preskoki oziroma različnimi prijemi hardcore struj.

Vse skupaj odlično deluje kot celota. Najbolj učinkoviti so preskoki z d-beata na UK82 tu-pa tu-pa bobnanje. Bend zveni kot kakšen finski hardcore bend iz osemdesetih, v isti sapi pa nas spominja na angleške bende, kot sta Chaos UK ali GBH. Ključna razlika v primerjavi s starostami je predvsem kvaliteta produkcije na EP-ju, ki je bistveno razločnejša in ostrejša. Ne glede na to pa Sial na kratkem in sladkem EP-ju Sangkar ne izgubijo prvinskosti hardcora.