Aagoo, 2015

Prettiest Eyes so mlada zasedba, ki je vzniknila iz turbulentne kalifornijske glasbene scene, ki se tako kot sončnim žarkom in morskim valovom predaja eksplodirajoči zvočni psihedeliji. Poletje ljubezni se je pomešalo s trash punkom, noisom in garažno umazanijo. Eden vidnejših garažnih psihedelikov iz tega okolja je vsekakor Ty Segall, prav tako ne moremo spregledati Thee Oh Sees. In ko omenjamo ta imena, morda dobite občutek, kam se nagiba zvok tria Prettiest Eyes, v glasno hrupno psihedelijo, ki občasno meji na norost. Prettiest Eyes so res slišati tako, a pozor, ta mlada zasedba vsebuje še mnogo umazanije, punkovske grobosti, zato omenimo The Cramps, saj so tako nazorno slišani v pesmi Get Away. Ampak Prettiest Eyes ne uporabljajo kitare, temveč le bas, boben in z efekti ojačane klaviature, zaradi katerih se občasno prikrade spomin na dvojec Suicide in ja, v začetku uvodne pesmi Out Of Control spontano pomislimo tudi na Pixies.

Prettiest Eyes so torej bend, ki je svoj zvok zgradil iz številnih zvočnih vplivov, ob tem pa se z užitkom predaja hrupnim podvigom v neznano, punkovski enostavnosti in preprosti, a udarni ritmiki. A kaj ta raznolikost pomeni za album, ki ne dosega niti dolžine pol ure? Rado se namreč zgodi, da razpršenost zvoka skozi vpletanje neštetih glasbenih vplivov ubije karakter plošče in njeno osredotočenost. A drugače je, če so ti prehodi med različnimi glasbenimi vplivi med seboj povezani, osmišljeni in se medsebojno dopolnjujejo. Lahko bi rekli, da je to ena od odlik, ki jo vsebuje album Looks. LSD je pesem, ki so jo prepevali britanski The Pretty Things v sredini šestdesetih let in je edina pesem na albumu, pod katero Prettiest Eyes niso avtorsko podpisani. Zvok orgel ta zatripan komad popelje v obdobje ljubezni in cvetja, obenem ga udarna hrupnost ohranja v orbiti punkovske zapuščine, saj se je pred tem odvrtela pesem Get Away, ki kot rečeno, zadiši po The Cramps. A že v naslednji pesmi The Eye se hipijevska ljubezen izgubi, saj nas napade skoraj robotsko ponavljajoča se ritmika, hitri punkovski vokali, zvok klaviatur pa se spremeni v hrupno zvočno kuliso.

Prettiest Eyes se radi vržejo v hrupni vrtinec, izpod njihovih inštrumentov se dviga noise, a to spet ne pomeni, da ne zaigrajo tudi pesmi, ki se spogleduje z melodičnostjo in retro zvokom. To dosežejo v sodelovanju z AJ Davilo in Kiani Medino, gostujočima glasbenikoma pri pesmi, ki je v celoti odpeta v španščini. Za tem pa se v pesmi Into Oblivion vrnejo v umazan pankovski zvok, ki v sebi nosi zapuščino The Cramps. Not Ok se vrže v težko gomazeče kitare, nad katerimi kriči vpijoč vokal, tik pred koncem pa se album v pesmi Alright, I'm Ready To Go vrne v preproste punkovske vode z monolitnimi ritmi in hrupnimi vložki. Plošča Looks se zaključi s pesmijo Sorry, v kateri vajeti držijo ritmične in hipnotične klaviature, energija, ki se je sproščala skozi album, se v zaključni pesmi sprosti v ponavljajočo se psihedelično mantro.

Album Looks vsebuje raznolike glasbene vplive, ki pa so med seboj trdno in osmišljeno povezani. In ravno to je nekaj, kar krasi ta album, saj na njem slišimo povezovanje različnih glasbenih zapuščin v podobo z lastnim značajem. Ob tem pa ni dvoma, Prettiest Eyes so nabildani z energijo in komaj čakajo, da izbruhnejo in padejo v hrupno norost, medtem ko nas teptajo s težkimi udarci.