samozaložba, 2019

Po desetih platah je bil že čas, da tovariš strmoglavljen predstavi še kak album s koncertov, ki so že tako ali tako pomemben del njegovega glasbenega dela. A tu ne boste slišali tipičnega strmoglavljenega koncerta, tu je ob njem posebna ekipa. Pod ta živ album svoj podpis prispeva živahna zasedba, ki si pravi PSIHEDELAVCI. Z Nastjo Janžekovič, ki se pridruži z vokalom in električno violo, si je Martin Ukmar delil že svoje tri najaktualnejše pretekle izdaje - bioakustika ekoelektronika, RAZGIBANKA in SAMOČ. S Samom Pavlico - Linčem za bobni in Martinom Joganom, ki prepeva ter igra električno kitaro in orgle, pa si je Martin podelil že marsikakšno priložnost za muziciranje, a šele v zadnjem času se na odrih v taki postavi pojavljajo s svojim psihedelom. Na odrih so se začeli pod tem imenom predstavljati v času po izdaji RAZGIBANKE, ki je avgusta lani pomenila rahel obrat v zvoku tovariša strmoglavljenega. Predstavila je namreč več mehkobe, psihedelije, a še vedno dovolj tistega, zaradi česar Ukmarju pravimo čud(n)ež. Plošča, ki jo predstavljamo v tokratni Tolpi bumov, nosi enostaven naslov V ŽIVO in je bila v večjem delu posneta na koncertu PSIHEDELAVCEV v Kopru decembra lani, izšla pa je v samozaložbi v začetku letošnjega avgusta.  

Albumu bi nekoliko za hec lahko pripisali tudi značilnosti zbira best-of-tovariš (in Nastja) zadnjih nekaj let, na njej se namreč v nekoliko prirejenih aranžmajih znajdejo verjetno vidnejši komadi s plošč bioakustika ekoelektronika in RAZGIBANKA, na katerih vidnejšo vlogo odigrala tudi Janžekovič. Nastja s svojim vokalom predstavlja posebno, svežo, svetlo in - roko na srce - malce šibkejšo protiutež Martinovi značilni dostavi besedil, ki jih prevevajo eksistencialne tematike, impresije in ekspresija. Ob tem nikakor ne moremo mimo poklonov veliki Ukmarjevi ljubezni - poeziji. Na novo preoblečene slišimo Kosovelove predmete brez duše in polton v molu ter skladbi YYYYY in Street Life s poezijo predlani preminule Teri Murray. Kot etos skladb je postavljena električna kitara v mnogih zvenih. Zlato-sladki clean predeli, zamazane, hrupne pasaže, od nafuzzanih do naphaseanih, od povsem kratkih in udarnih do tistih z neskončnim zvenom. Sledijo jim tipično nasičeni mastno-umazani bobni, ki jih Linč servira z natančnostjo kirurga in hkratno plavajočo sproščenostjo, tla pod nogami pa ponekod utira še slastno distorziran basovski spekter, ki ga Ukmar izvablja iz svoje predelane kitare.

Zvočno krajino dopolnjuje še vrsta drugih inštrumentov, predvsem v zadnjih dveh komadih, ko ob dodatno razširjeni zasedbi zaslišimo še akamijevski pridih in resnično širok zvočni spekter. Album teče, komadi se med seboj ujemajo, skladajo in zlahka se ga posluša tudi dvakrat, trikrat zapored. Zapre ga prava odisejada, šestnajstminutni komad, naslovljen asteron panton kallistos, v katerem se PSIHEDELAVCEM tako kot v predzadnjem komadu pridružijo nekdanji klubski maratonci Akami. Sicer že dobri znanci scene, zbrane okoli tovariša strmoglavljenega in sorodnih projektov, tokrat nastopijo v postavi: Brigita Gračner z vokali in sinti, Domen Slovinič s kitaro, vokalom in sinti ter sicer bobnar Kristjan Buzeti, ki v tem primeru prispeva vokal. Ta komad je ob še eni odlični, hipnotični, vokalno bogati skladbi V posodi čuda prikaz sodelovanja v okviru Dvocikla, na katerem sta se v Kranju in v kamnolomu na Pruhu na Štajerskem ti dve zasedbi združili v eno. In kakšna fuzija je asteron panton kallistos - pelje, umirja, nato žaga, reže in traja, v svoji zelo dobro nadzorovani hrupnosti ne popušča niti za milimeter, za konec pa postreže še s katarzičnim razfukom, ki pritiče tako močni, dobro zveneči plati. 

Album V ŽIVO ima torej tisti pristen prizvok, predvsem v instrumentalnem smislu je zajeto bistvo specifičnega do it yourself lo-fi psihedeličnega obraza segmenta tukajšnje alternative, ki se je v zadnjem času osredinila okoli Martina Ukmarja in njegovih bližnjih glasbenih sodelavcev -  PSIHEDELAVCEV. In ravno v hkratni spontanosti in premišljenosti zvoka bi lahko potegnili določeno ločnico med tovrstnim in drugimi domačimi psihedeličnimi izrazi. Tovariš strmoglavljen svoj zvok v preteklih letih opazno mehča, ga kurira in abstrahira ter tako iz svoje široke in bogate glasbene palete slika čistejše slike, še vedno pa zadržuje praktično vse elemente, ki so njegov zvok definirali v tistega, ki smo mu rekli prodoren in čuden ali katerega sam opiše kot spontanega, spremenljivega in živega, v iskanju skupnih poti in sozvočja znotraj palete glasbil. In to je album V ŽIVO, skupna pot številnih med seboj na poseben način povezanih glasbenikov, odličen, homogen psihedeličen rockovski trip s priokusi lepega hrupa, improvizacije, folka, ki si ga boste zapomnili ...