Matador, 2013

Šesta studijska stvaritev Queens of the Stone Age, naslovljena …Like Clockwork, trenutno zaseda prvo mesto na lestvici najbolj prodajanih albumov v ZDA. Billboard Top 200 je lestvica, ki jo je najtežje osvojiti. Je svojevrstna trdnjava, ki jo varujeta dva dejavnika – po eni strani velikost ameriškega trga in po drugi konzervativnost splošnega glasbenega okusa, ki je pogojena s skupnim imenovalcem v glasbenem okusu na tem največjem glasbenem trgu na svetu. Na Billboard Top 200 sicer domuje rock, je pa tam veliko več posluha za pop in moderni pocukrani country. Queens of the Stone Age so bili z albumom Lullabies to Paralyze sicer že precej visoko – na petem mestu, toda to je bilo leta 2005, s prejšnjim Era Vulagris pa so prišli le do 14. mesta. Med slednjo in aktualno ploščo pa je minilo dobrih in dolgih šest let, zato je sedanji uspeh toliko slajši. Vrh Billboarda je lep uspeh za kateregakoli izvajalca, toliko lepši pa je za rockovsko zasedbo, ki je razvila prepoznavno, samosvojo in izrazito alternativno interpretacijo hard rocka, ki so mu dodali mnoge, raznovrstne in dokaj neobičajne glasbene prijeme. Ob uspehu albuma …Like Clockwork je toliko bolj zabavno ugotavljati, da ta največji komercialni podvig skupine sovpada z njenim prehodom od velikanke v neodvisne založniške loge, pod okrilje založbe Matador, ki tudi sama v preteklosti ni bila poznana po komercialnih izjemno uspešnih izvajalcih.

Album …Like Clockwork prinaša zelo izpiljen in dovršen zvok skupine, ki je čist in gladek, a ne beži pred ostrimi robovi in zvoki, ki naravnost štrlijo iz okvirjev in nenadoma silijo v ospredje. Skupina je znana po odpeti formi zasedbe in številnih sodelovanjih s somišljeniki, s čimer Josh Homme nadaljuje tudi na novem albumu. Na seznamu gostov najdemo vnovič Dava Grohla na bobnih, skupini se znova mestoma pridruži izvirni basist Nick Oliveri, tu so še soproga Brody Dalle, dolgoletni sopotnik Mark Lanegan, Alex Turner iz Arctic Monkeys, Trent Reznor, Jake Shears iz Scissor Sister in celo Elton John, toda nihče od njih s svojim prispevkom ne izstopa, saj so bodisi v funkciji skladb ali pa le za privesek oz. zaradi druženja in lepšega seznama glasbenikov.

Ne moremo reči, da je imel Josh Homme šest let za pripravo gradiva za aktualni album, kajti bilo je treba nastopati, nato je imel producentske projekte ter je naredil superskupino z bobnarjem Nirvane in basistom Zeppelinov, lahko pa rečemo, da je imel kar precej časa, zato nekoliko preseneča, da album …Like Clockwork ne prinaša pesmi, ki bi lahko izstopale na morebitnem albumu z izborom najboljšega od Queens of the Stone Age. Homme sicer prepričljivo ustvari rahlo megleno, vlažno, grozeče, vampirsko vzdušje, kjer se zvoki valijo kot grozeče prikazni, pri čemer izza vogala slepe ulice pogosto skoči ven srhljiva senca progresivnega rocka, toda skladbam, ki se pogosto ustavijo, ali pa vsaj spotaknejo, manjka spontanosti in občutka lahkotnosti, s katerimi si je na albumih Rated R in Songs for the Deaf skupina pridobila zvesto občinstvo.

Uvodna Keep Your Eyes Peeled ima vzdušje, nima pa ritma, I Sat By the Ocean ima resnično lirično kitarsko linijo, ne doseže pa zares sugestivnosti, ki jo obeta začetek pesmi. The Vampyre of Time and Memory se muči z vokali, ki ne dohajajo visokih baladnih ciljev, ki jih postavljata klavir, sintič in fuzzirana kitarica. Moramo počakati do četrte pesmi, da lahko slišimo celovit komad. If I Had a Tail je srednje hitra pesem v tempu, ki ustreza Hommovemu slogu petja, ki je sicer rahlo pretenciozna pri svojem  heavy metal glam rock mostu, pa vendar lahko sodi v boljše momente skupine. My God Is Sun je punkerski prog rock, dokaj mučna mešanica, ki pada pod težo simfo rock pretenzij. Kalopsia nadaljuje v istem opernem slogu, prav tako kot skladba Fairweather Friends zveni kot neizdana skladba iz rock opere Tommy. Smooth Sailing pa je gruvi in seksi funk rock boogie, ki poživi zaspano vzdušje ter vsaj na trenutek razžene gosto meglo. In vendar skupina se hitro vrne k alter heavy metal baladam v dveh zaključnih skladbah  - I Appear Missing in naslovni …Like Clockwork.

Queens of the Stone Age so skupina s prepoznavnim zvokom in številnimi obrazi, ki so rezultat glasbenega raziskovanja vodje in osrednjega kreativca Josha Homma, ki rad jadra na odprtih oceanih rockovskih prostranstev. Tokrat se mu je posrečilo, da je z dokaj povprečnim albumom zabeležil svoj največji uspeh. Tudi to je prav, saj gre poplačilo za to, da njegovi zgodnji dosežki niso bili dovolj nagrajeni. V šovbiznisu uspeh včasih pride z zamudo. Le dosleden in vztrajen je treba biti.