Mord, 2022

Naveličani pojma, besede, implikacij, diskurza in še česa, povezanega z virusom, ki je družbo dodobra preobrazil, se današnje Tolpe bumov lotevamo s prav te neželene pozicije. Zdelo se je, kot da bo čas izolacije za založniško dejavnost neškodljiv, celo pozitiven. Med drugim smo se spraševali, ali bo ob presežku prostega časa umetniške struje prisoten tudi porast tako novih del kot tudi novih akterjev. No, izdaj je bilo do tega trenutka vsaj v ožjem spektru techno miljeja z nekaj izjemami manj od pričakovanega, kar v  precejšnji meri lahko pripišemo tudi praktični preračunljivosti ustvarjalcev. Singli in albumi namreč dandanes igrajo ključno vlogo pri promociji producenta, ta pa je do neke mere nesmiselna, če je svetovno klubovje zaprto. Kljub delni normalizaciji in odprtju družbe pa se vsaj do tega trenutka nekakšen baby boom novih izdaj in producentov še ni zares zgodil. Je ta vendarle na obzorju in se napoveduje že z današnjim osrednjim akterjem?

Quelza je francoski producent, ki se je nad technom navdušil ob renesansi pariškega nočnega življenja, na čelu s klubom, založbo ter skorajda gibanjem, imenovanim Concrète. Okrog leta 2012 so klubsko skladiščno halo in splav ob njem tresli veljaki, kot so denimo Antigone, Zadig, Francois X ali celo Polar Inertia, ti pa so se večinoma naslanjali na zvočno zapuščino Detroita. Danes je štafeto v Parizu s trendovskim in razbijajočim hard techno zvokom prevzel kolektiv Possession, čemur se je Quelza z migracijo v Berlin leta 2018 v pravi meri izognil. Njegova lastna produkcija, ki je luč sveta s prvo izdajo na založbi RND Records ugledala šele leta 2020, se tako naslanja na izkustvo rezidentov kluba Concrète in s tem bolj klasičnega zvoka techna.

Izpostaviti gre, da je pri Quelzaju govora o izredno sveži producentski sili – do današnjega dne je ta namreč vključno z obravnavanim singlom postregel z vsega petimi izdajami in se z dokaj skopo diskografijo že uspel izkazati za nov, mlad up. To dokazujejo nastopi v klubih, kot so Tresor, Griessmuehle ali KHIDI, ter izdaje na založbah HAYES in Palinoia, še dodatno pa potrjuje danes obravnavani EP Les malicieuses, izdan pri čislani založbi Mord. Naj poudarimo, da ne gre za albumsko izdajo, pač pa za podaljšan EP, ki z dvema digitalnima bonus komadoma šteje zavidljivih deset štiklov. O kakršnemkoli sosledju komadov, celovitosti izdaje ali pa konceptualnem pristopu kljub piarovskim nebulozam zato ne bomo razpredali. Današnjo izdajo vzemimo predvsem kot priložnost, da bolje spoznamo Quelzaja in njegovo produkcijo.

EP Les malicieuses ponuja kompleksno zvočno odisejado z izredno izpiljenim zvočnim dizajnom, kar gotovo karakterizira Quelzajevo produkcijo in je hkrati reprezentativno tudi za njegove bivše izdaje. V splošnem bi lahko dejali, da hrbtenico posameznim komadom nudi ritmična sekcija, ki ima izredno samosvojo pogonsko silo in deluje kot nekakšen podivjan valjar. Nanjo nato Quelza nalaga ostale teksture in elemente ter z njimi tekom skladbe neprestano zvočno manipulira celo do mere, ko postanejo disonančni in hkrati distopični. Takšnega načina produkcije smo do sedaj bili vajeni predvsem od posameznikov, ki so za svoje primarno ustvarjalno orodje uporabljali modularni sintetizator zvoka, denimo Blawan. Quelza naj se takšnega sistema ne bi posluževal, kljub temu pa namesto bolj tradicionalnega zankanja v njegovih komadih slišimo pretočnost elementov, ti pa dajejo občutek izvajanja v živo ali, po domače, jammanja. Njegovo delo zato zvoči bolj teatralno in organsko kot pa, kar bi bilo za techno bolj tipično, klubsko funkcionalno.

Ob poslušanju Quelzaja se poraja vprašanje o tem, kakšen vpliv je imelo koronsko obdobje na njegovo produkcijo. Lahko morda sklepamo, da je manko klubskega izkustva v času njegovega izdatnega ustvarjanja pripeljalo do tega, da gola funkcionalnost v njegovi glasbi ne igra več tako velikega pomena, kot bi sicer, in da je hkrati njegovo delo tudi bolj primerno za poslušanje v udobju domačega naslanjača? Težko je reči, a z gotovostjo lahko trdimo, da je v svojem delu že zdaj tako suveren in samosvoj, da si v prihodnje od njega lahko obetamo še dosti sladkih vragolij.