22nd Century Sound, 2022

V Tolpi bumov se bomo polotili dvournega projekta raperja iz Washington DC-ja, ki sliši na ime Raw Poetic. Raw Poetic oziroma Jason Moore je dobrega pol leta po prvencu Laminated Skies izdal še ploščo Space Beyond the Solar System. Na albumu se mu je znova pridružil Earl Davis oziroma Damu the Fudgemunk, ki je skupaj s Poeticom ustvaril zvok, dokaj blizu tistemu spomladanskemu na albumu Laminated Skies. To ni posebno presenečenje, ker sta prav jazz in improvizacija tista, ki spremljata oba izvajalca že od mladih let. Archie Shepp, avantgardni jazz saksofonist, je namreč stric Raw Poetica in ga z jazz glasbo spoznava že vrsto let. Shepp je seveda tudi stric, ki je sodeloval pri nastanku albuma Space Beyond the Solar System. Sogodbenik na plati, Damu the Fudgemunk, pa je že s prvencem iz davnega leta 2007 poslušalcem pokazal, da njegove beatmakerske sposobnosti tičijo predvsem v kombinaciji jazza in hiphopa. S tem je pokazal tudi, da bolj prisega na old school rap. Nekakšen diskontni J Dilla, če dovolite.

Space Beyond the Solar System nas z beati vrne za nekaj desetletij v preteklost. Klasičnim hiphop beatom, ki jih producira Damu, se pridružita Luke Stewart s kontrabasom in Pat Fritz z električno kitaro. Z občasnimi vpadi Archieja Sheppa dobimo občutek, da gre bodisi za nadaljevanje bodisi za recikliranje neuporabljenih posnetkov s plate Laminated Skies, pri kateri so v isti zasedbi sodelovali vsi omenjeni glasbeniki, a se poslušalsko doživetje ob novejši plati vendarle razlikuje od predhodnice. Razkorak je predvsem v tem, da gre za dvourno kreacijo, ki na prvi pogled zahteva večji kos osredotočenosti poslušalca. Ta misel nikakor ni negativna, je pa res, da nas je v času, ko rap albumi večinoma ne presegajo meje šestdesetih minut, vendarle takšen album ujel nepripravljene. Nepripravljene v smislu, da ne vemo, kaj pričakovati od zasedbe, ki je devet mesecev prej z izidom aktualne plate ponudila prvenec Raw Poetica.

Tudi novi album se vrti okrog kratkih in učinkovitih semplov inštrumentalistov, ki so nadgrajeni s hitrim podajanjem Poeticovih besedil. Ob poslušanju imamo občutek enovitosti, skladbe se namreč brezšivno prelivajo ena v drugo. Kdaj nas zavede tudi dolžina posameznih skladb, ki z minutažo bolj spomnijo na komade kakšne jazz plošče. Med vztrajno improvizacijo se komadi približajo tudi desetim minutam, kar v rapu ni tako pogosto. Morda kdaj ob koncih albumov, ko od izvajalca prejmemo neke vrste retrospektivo življenja do tistega trenutka ali pa kombinacijo freestyla in povzetka albuma. Na albumu Space Beyond the Solar System se desetim minutam približamo večkrat, medtem ko zaključna skladba Anecdote Island doseže kar triindvajset minut. Prva daljša skladba na albumu, Mile In My Head, je hkrati tudi osrednji singel, na katerem se skupini izvajalcev pridruži stric Archie Shepp. Kombinacija Damujevih beatmakerskih sposobnosti in Sheppovega saksofona nas z zvokom popelje v mračne ulice New Yorka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Dobimo nekakšen big city life, hiphop je nova zvrst na sceni in občutek je totalno badass. Dolžina desetminutnega komada omogoči dovolj časa, da druščina prehaja med rapom in jazzom oziroma, bolje rečeno, združuje oboje.

Podobno velja pri ostalih daljših skladbah. Raw Poetic in Damu the Fudgemunk sta se, kot kaže, skladb lotila na svobodnejši način in jim dala čas, da se usedejo, zadihajo, razvijejo. Tudi način podanega besedila je bolj freestylovski, pripovedovane zgodbe pa se dotaknejo odraščanja temnopoltega posameznika v Združenih državah, vplivov zgodnjega hiphopa na razvoj Poetica kot raperja, zgodovine temnopoltih ljudi in podobnih tem. Nič posebej pretresljivega za dano zvrst, obenem pa tudi nič nepozabnega. Vokal na albumu, ki ga opredeljujejo kot hiphop album, izkaže bolj jazzovski pristop k hiphopu. Pri tem ne mislimo zgolj beatov, ki predstavljajo podlago MC-jem, česar smo vajeni denimo pri A Tribe Called Quest, temveč imamo v mislih jazz kot vrsto glasbene oblike. Izmenjevanje inštrumentalnih vložkov in glasu ter semplov oziroma rifov, ki učinkujejo kot refreni. Šele ko album začnemo poslušati s takšnim razmišljanjem, lahko resnično cenimo ta izdelek.

Album Space Beyond the Solar System je obenem blizu konvencionalnemu rap albumu in obenem daleč od njega. V času kraljevanja TikToka in YouTuba, ko je raven koncentracije znižana, je takšen daljši album hitro potisnjen v ozadje. Ni dovolj instant, v kombinaciji z beati, ki morda bolj sodijo v devetdeseta leta kot v današnji čas, in uravnoteženim, enakomernim, morda kdaj tudi monotonim načinom podajanja besedil, bo ta album bržkone potisnjen na stranski tir ne le glavnega toka, temveč tudi tistega, namenjenega bolj specifični raperski publiki. Morda sta Raw Poetic in Damu the Fudgemunk zaradi sproščenosti v dolžini izgubila kreativno iskrico, ki sta jo vzdrževala na plošči Laminated Skies. Mogoče, a moramo ob tem vseeno poudariti, da je Space Beyond the Solar System tehnično dovršena plata, ki pa jo bodo mnogi raje poslušali v epizodah.