Downwards, 2020

Brez ambicioznih, pompozno napihnjenih najav je birminghamski techno posebnež Karl O'Connor pred kratkim, po vsega skupaj devetnajstih letih, sklenil izdati svoj četrti solo album Hidden In This Is The Light That You Miss. Ko je govora o O'Connorju, posamezniku s skoraj tremi desetletji diskografskega delovanja in hkrati enemu pionirjev birminghamskega techna, je takšna ne-komunikacija postala že standard. Zbirateljska techno drhal namreč budno, nestrpno spremlja vse distribucijske kanale in po Regisu pač plane v trenutku.

Da pa je temu danes tako, vendarle botruje Karlov megalomanski prispevek miljeju elektronske glasbe. Čeprav ga najraje umeščamo v žanr techna, se sam – podobno kot njegov glasbeni pajdaš Surgeon – takšnih oznak izrazito otepa. Najprej, še v začetku devetdesetih, se namreč sploh ni videl v vlogi producenta elektronske glasbe, predvsem v kontekstu njegovega siceršnjega glasbenega ozadja. Njegova mlada leta je bogatil predvsem post-punk v oziru predvsem na zgodnji material založbe Mute oziroma izvajalcev, kot so Throbbing Gristle ali Soft Cell, za svoje absolutne glasbene heroje pa je oklical zasedbo Deutsch Amerikanische Freundschaft oziroma DAF. Vse to je v DIY duhu nato prenesel v estetske smernice svoje, v prvi polovici devetdesetih let ustanovljene založbe Downwards. Priliv detroitskega techna v Evropo, pomankljive produkcijske kapacitete in družbenopolitične okoliščine v mestu Birmingham so se stekli v novi zvok birminghamskih jeklenih techno koračnic, ostalo pa je, kot pravijo, zgodovina.

Industrialen, zazankan zvok, oskubljen funka, značilnega za Detroit in Berlin, je v devetdesetih na krilih birminghamske trojice Female, Surgeon in Regis ter v kar največji meri pod okriljem založbe Downwards povsem zasul klubsko podzemlje. Skozi leta sta pobudo nato kot dvojec prevzela prav Surgeon in Regis in zakraljevala s projektom British Murder Boys s še ekstra ščepcem zvočnega brutalizma in teatralnosti. Tak izraz tudi še danes navdihuje mlajše producente, ki se držijo dotičnega izročila britanske industrije, avtorje, kot so to Ansome, Perc, AnD ter še kopica drugih. Sledilo je obdobje minimala in spet je bil Karl O'Connor korak pred vrstniki. V sodelovanju z ameriškima kolegoma, ki slišita na psevdonima Silent Servant in Function, je luč sveta ugledal danes kulten, a žal zaustavljen projekt oziroma kolektiv, založba in pravzaprav celokupna alternativna glasbena ideja minimalistične elektronike pod geslom Sandwell District. Da je prav Karl tisti v popolni vlogi inovatorja in da z lastno založbo ključno kroji splošno krajino elektronske glasbe, pričajo tudi njegovi ostali projekti in sodelovanja – O/V/R, Ugandan Methods ali novejši CUB. Vse to kaže na preprosto dejstvo, da je v večini primerov tu točno Karl O'Connor osnovni agregat kvalitete.

Danes pa je torej krog sklenjen. S ploščo Hidden In This Is The Light That You Miss se Regis med drugim tudi vrača v vlogo, v kateri v začetkih svoje kariere ni videl mesta. Akumulacija izkušenj in znanja je skrojila prevladujoče ritmično orientirano novo ploščo. Ta vključuje elemente njemu ljube post-punkovske estetike in nojza, vendarle pa prikliče tudi vse elemente brutalizma in minimalistične čutnosti, ki iz Karla O'Connorja klesata tako vplivno glasbeno figuro. Špartansko zadržana gimnastika tolkalskih elementov razmika prostor za srhljive, a fascinantne atmosfere, skozi scenosled devetih komadov pa Regis ves čas vzpostavlja nekakšno razpoloženjsko ravnotežje. Uvodnemu, deset minut dolgemu potresu denimo sledi krajši triminutni oddih z vokalnim vložkom otroške igre, ki v kontrastu z uvodnim, modro ovratniško industrijskim komadom umirja z občutkom otroške nedolžnosti in naivnosti. Na novi plošči gre gotovo izpostaviti enajstminutno kontrastno poigravanje v komadu The Sun Rose Pure. Če nas v sredini tega kosa zbodejo zakisane kitare in udrihajoč ritem, se proti koncu z rabo orgelskih harmonij in zasanjanim vokalom komad zazre vase. Zdi se, kot bi se Regis v celotni slabi uri glasbenega materiala ves čas poigraval z našimi odzivi lagodja oziroma nelagodja.

Tak pristop da vedeti, da je Karl O'Connor s svojim projektom Regis dozorel v veliko več kot zgolj producenta birminghamskega techna. Tudi sam pravi, da je v tem klasičnem izrazu preprosto izžel svoje ideje, zato bi bilo danes nesmiselno pričakovati techno kovala, pa naj jih imamo še tako radi – ali tudi ne. Ne skriva sicer vse svoje takšne in drugačne zapuščine, kar demonstrira tudi kolona ponovno izdane glasbe v času virusne panike zadnjih nekaj mesecev. Kot inovator izkorišča znanje, se – opremljen z neskončno malho produkcijskih tehnik – vrača k svojim glasbenim koreninam in nam s ploščo Hidden In This Is The Light That You Miss po devetnajstih letih izroči dolgometražnega Regisa, ki bo vsekakor spet hitro razgrabljen v vseh prodajalnah vinilk.