Hrvaška raperska scena je edinstvena. V drugi polovici devetdesetih let smo lahko le s sosedsko zavistjo, v resnici pa z navdušenjem spremljali bohotenje glasbenega donosa, izide danes kultnih albumov in oddajanje pionirske radijske oddaje Blackout, ki danes praznuje kar petindvajset let v etru. Prav ekipa, zbrana okoli etikete Blackout, in glavna persona, "go-to-guy" s hiphoperskimi zvezami, ki jim ni para, Phat Phillie sta zaslužni za preboj hrvaškega rapa v tujino, pa tudi za to, da smo predvsem v Zagrebu videli ogromno koncertov ameriške prve lige in nenazadnje za preboj Koolada kot najuspešnejšega hiphop producenta regije čez lužo, kjer je sodeloval s kar nekaj izvajalci, najbolj znana pa je udarna naveza z Masta Aceom.

Potem je v novem tisočletju evforija začela pojenjati, scena počasi stagnirati. Hrvaška ni več tako zelo izstopala, zazevala je nekakšna generacijska vrzel. A v zadnjih petih letih se je zgodil ponoven razcvet neskončno barvitih slogov, pojavile so se zelo različne skupine mladincev, ki so s kakšnim EP-jem, komadom ali viralnim videospotom hitro znovačile množične spletne zasledovalce in koncertne privržence. Najbolj znani so Kuku$ Klan, Kiša metaka, Krankšvester, Dječaci, Kanđija - ki je sicer že skoraj starosta scene, a mu je preboj uspel prav v zadnjih letih - in ekipa High5.

RIĐI RIĐ: Čvarci od marcipana (Triestri, 2017)

High5, skupina petih emsijev, ki se v en glas dere in skače po odru, ki se zajebava iz Youtube klipov, iz drugih raperjev, ki visi po dnevnih sobah in kadi jointe, ki se porogljivo smeji hrvaški estradi, ameriškemu popu in politiki, je dosegla izjemno popularnost z enim samcatim EP-jem z naslovom triestri, ki je izšel leta 2014. Sledil je prvenec Schengengang, prvo polovico današnje Tolpe Bumov pa posvečamo kratkometražcu - če ne drugega zaradi svoje velikosti in frizure - enega najopaznejših članov skupine High5, Riđija Riđa. Plošček nosi naslov Čvarci od marcipana in ob kliku na Bandcamp link najprej v oči pade podpis producentov. Podlage Riđijevemu rapanju namreč tokrat ni utrjeval hišni producentski tim TR33Z, ampak so delo opravili razni beatmakerji, ki niti niso vsi iz "lipe naše", eden je namreč tudi "naše lipe list", neumorni mahalec s čupo po mikserjih ljubljanskega klubovja Some1Else. Zraven so še član ekipe High5 Denz, veteran Koolade in Istran Rinoma.

Na EP-ju Čvarci od marcipana Riđi nadaljuje s prepoznavnim načinom repanja. Z repanjem, pri katerem neatraktivnost barve vokala nadoknadi z različnimi reperskimi pristopi, enkrat gre bolj za kompleksno prepletanje rim, drugič za preprosto nametavanje dovtipov. Riđi monotono, a duhovito nametava opise čisto vsakdanjih, popolnoma neatraktivnih situacij. Z ogromno ironije, samoironije in z besediščem, ki vsake toliko postreže z zelo nerepersko besedo, kot je recimo "šnenokle". Čvarci so zaradi humorja, čvrste produkcije, pa tudi zaradi finega občutka za ravnotežje med ležerno zajebancijo in pravim trendovskim (t)rapom klasično nadaljevanje zgodbe High5. Resen pristop k reperskemu jebivetrstvu. A nekaj ključnih razlik le je. Ker gre za Riđijev samostojni projekt, gostov pa ni prav veliko, EP izpade rahlo suhoparno. Če pri High5 v živo včasih še zmeraj zmoti odrska zmeda tako številnega brbljanja v mikrofon, pa pet emsijev na posnetkih deluje sveže, med seboj se izpopolnjujejo, ustvarjajo neko kolektivno dinamiko. In druga velika razlika je, da na EP-ju Čvarci ni nekega izstopajočega bangerja. Čeprav ni nobene polovičarske podlage, pa ta pestrost nabora beatmakerjev ni nujno plus, saj smo vajeni, da hišna ekipa TR33Z opravi delo res z odliko oziroma močan del identitete kolektiva High5 nosi prav produkcijski oddelek.

SHAO: Reboot (Samozaložba, 2017)

V drugem delu tokratne Tolpe pa predstavljamo EP še enega hrvaškega ustvarjalca, mladega producenta iz Umaga, ki sliši na ime Shao. Gre za značilnega beatmakerja soundcloudovske generacije, ki si spretno, s konsistentnim tokom spletnih izdaj počasi gradi fanbase. Shao je pridružen član ljubljanske ekipe Snif, za katero je lansko jesen izdal EP ndms.

Njegov novi EP se imenuje reboot in je še en izdelek producentovega težko oprijemljivega stila. Stila, kjer sta očitna vpliva rap in konkretneje trap, a kjer slišimo vpliv še marsičesa drugega, od nekakšne arcovske odtujenosti, do melanholičnih ambientov, memphisovske distopije in počasnejše, bolj sive britanske basovske glasbe. Shau se nikamor ne mudi, njegovi kosi so umirjeni, hladni in včasih že kar rahlo “tmurni”. Kot da bi bil eden od naslovov posnetkov na EP-ju reboot čista samoironija, naslov je namreč "hype!hype!", muzika pa je popoln ne-hajp. Reboot je izdelek, ki se ga je najbolje lotiti holistično. Ni izstopajočih komadov, ni prekinitev, zasukov in ni niti sprememb v intenzivnosti. Čeprav spremembe v tempu so, pa jih zares ne zaznamo. Gre za sedativno celoto, za ustvarjanje meglenega, "low-down" razpoloženja, ki drži čez cel plošček. Učinek je monoton, a tudi prijetno nelagodno meditativen.

Na Hrvaškem se torej nekaj dogaja. Generacija zasedb, kot so Kuku$, High5 in Kiša metaka, je na nekakšnem vrhuncu popularnosti. Te skupine počasi prehajajo v "izkušeno obdobje" ustvarjanja. In hajp ni večen. Za njimi pa morda prihaja prav številni nabor mladih beatmakerjev, med katerimi se precej dobro zaenkrat znajde Shao. A celotna slika je večja. Kar nekaj mladinskih pobud in iniciativ lahko spremljamo v celotni regiji, od slovenske obale do Istre, Zagreba, Beograda in Sarajeva. Z zanimanjem klikamo po Soundcloudu in Bandcampu ter gledamo didžejevske spletne streame. Rezultati odzvanjajo na odrih in v klubih. Prihodnost je morda siva in temačna, nikakor pa ni tiha.