Relapse Records, 2024

Oktober je vrhunec bandime. Trte so obrane, začenja se obiranje oljk in kakijev, na metalski sceni pa smo na vrhuncu obiranja prepovedanih sadežev. Eden takih je gnil sadež kalifornijskih Ripped to Shreds, benda, ki je pri zdaj že legendarni založbi Relapse Records izdal četrto studijsko ploščo Sanshi.

Ripped to Shreds se je leta 2016 vzpostavil kot solističen studijski projekt vsestransko nadarjenega glasbenika Andrewa Leeja. Prvenec je izšel leta 2018, sledilo pa mu je še nekaj krajših izidov. Z letom 2020 je Lee v svoje vrste povabil še dodatne glasbenike in projekt se je prelevil v obliko benda. Istega leta so nato izdali drugo ploščo Luan. Zvok in tehnično izurjenost izboljšujejo z vsako novo ploščo, kar lahko opazimo tudi na tretji plošči Jubian. Ripped to Shreds se tematsko dotikajo morbidne kitajske folklore, povezane s peklom in smrtjo. Lee ima namreč azijske korenine, podobno kot večina preostalih članov benda.

Že ko je bil bend zgolj studijski projekt, je Lee opozoril na svoje kitarske spretnosti in zanimive ideje, a so prvi izdelki zveneli preveč plastično, kar se je z vstopom novih članov spremenilo. Tehnične spretnosti so bile vedno v ospredju, a niso bile tako učinkovite, kot so na zadnjih albumih. Skladbe domujejo v stari šoli death metala, če smo natančnejši, pa lahko dodamo, da je bendov ključen vpliv skandinavska šola, katere značilnosti so prevladovale na prvih izdajah. Ton kitar je bil zelo švedski, slišali smo denimo klasičen zvok stockholmske šole v stilu bendov Dismember, Entombed in Unleashed. V novem materialu opazimo očiten premik k bolj melodičnemu death metalu, a se geografsko ne premakne dosti, ker vključuje prijeme deathmetalskih bendov iz Gothenburga, predvsem denimo At the Gates.

Najbolj nas presenetijo bolj melodične pasaže. Vajeni smo bili glasbe, v kateri so se člani benda bolj osredotočili na agresivne rifaže. Melodije so domovale v solažah, solaže pa so na vseh albumih Ripped to Shreds vrhunske. So prave tehnične mojstrovine, ki se pojavijo v pravih trenutkih. Prej omenjeni šoli death metala sta v osrčju bendovega zvoka, toda preostali vplivi oziroma pokloni drugim podzvrstem premišljeno priplavajo na površje. Ne bomo izgubljali časa z naštevanjem vsega, zagotovo pa ploščo Sanshi polnijo takšna presenečenja in plemenite podrobnosti. Bi pa izpostavili, da vidimo neko ponovno oživljanje metalcore prijemov z začetka dvatisočih, kar smo lahko slišali tudi na zadnji plošči Američanov Undeath. Moramo se torej zavedati, da je to projekt, ki stremi k moderni produkciji, kljub temu, da črpa iz stare šole. Gre za fino spoliran death metal, pri čemer je bistvo v tem, da bend zveni agresivno in besno.

Še eno izvirno oziroma zanimivo dejstvo je, da bend črpa navdih za besedila iz kitajske folkore. Konceptualno se zasedba na albumu Sanshi ukvarja z morbidno zasvojenostjo s smrtjo in posmrtnim življenjem v kontekstu tradicionalne kitajske folklore. Skladbe, kot je prvi singel Perverting the Funeral Rites, so navdihnili obskurni pogrebni obredi na Tajvanu, v katerih eksotične plesalke opravljajo obrede za žive in mrtve. Drugi komad Force Fed se ukvarja z legendo o Meng Pojevem eliksirju pozabe, ki mrtvim ob pitju izbriše spomin, preden se ponovno inkarnirajo. Skladbo Living in Effigy so navdihnile resnične zgodbe fotografov, ki so potovali po oddaljenem kitajskem podeželju in fotografirali pogrebne portrete starejših, ki so umrli v samoti.

Za naslovnico albuma Sanshi je poskrbel Leejev dolgoletni sodelavec, umetnik Guang Yang, prikazuje pa Yana Lua Wanga, boga pekla, in mrtve, ki se morajo soočiti z njegovo sodbo na demonskem sodišču. Zvok te upodobitve je energičen death metal, ki stoji na tankem ravnovesju med moderno šolo in staro tradicijo.