Undeath: It's Time​.​.​.​To Rise From the Grave

Recenzija izdelka
27. 4. 2022 - 19.00

Prosthetic Records, 2022

Takoj ko se je januarja pojavil prvi singel z druge plošče ameriškega benda Undeath, It's Time... To Rise from the Grave, se je na spletu dvignilo ogromno prahu. Očitno je bilo, da bo šlo za zelo zanimivo izdajo. Pričakovanja so bila velika predvsem zaradi bendovega prvenca, ki je presenetil celotno metalsko podzemlje. Album Lesions of a Different Kind je zasedal visoka mesta lestvic naj plošč leta 2020. Žal ga nismo recenzirali v Tolpi bumov, vendar smo nekaj skladb predvajali v DJ Grafitih in D-Ligi. Da bi razumeli vzpon benda iz Rochesterja, je treba izpostaviti dve točki. Prva je kvaliteta izdaj, ki jo je bend ponudil sceni. Nase so opozorili že z demo kasetami, a pravi preboj se zgodi prav z Lesions of a Different Kind. Izdaja je deležna ogromno zasluženih pozitivnih kritik, saj gre za vrhunsko interpretacijo klasičnega starinskega ameriškega death metala. Zasedbin prvenec je plošča, h kateri se bomo v prihodnosti še vračali, predvsem ko bomo pregledovali najboljše izdaje tekočega desetletja. Ob dejstvu, da Undeath izdajajo izvrsten death metal, je drug razlog za njihovo priljubljenost članstvo med death metal »piflarji«! Njihov death metal je slavljenje starega death metala z ogromno riffaž, ki so reference na določene bende. Ta obsedenost s starimi šolami je izjemno zabavna, saj igrajo na nekakšno nostalgično noto zlate dobe death metala. Večkrat premlevamo dejstvo, da v death metalu, black metalu ali punku ni potrebno izumljati novih prijemov, da narediš dobro ploščo. Undeath utelešajo navdušenje do death metala. Razumljivo je, da se pojavi dvom v funkcionalnost benda, ki le črpa vsebino iz drugih bendov. Takšna razprava zahteva večji format, kot ga omogoča Tolpa Bumov, a če smo jedrnati, je to stvar okusa. 

Čekiramo, kaj se dobrega dogaja v metalskem podzemlju
 / 12. 12. 2020

V duhu druge točke bomo začeli tudi razčlenjevanje plošče It's Time... To Rise from the Grave. Undeath se ne zapletajo v kompleksne kompozicije, ampak so osredotočeni na učinkovitost. Vsi komadi so krajši od štirih minut. Prva skladba, Fiend for Corpses, se začne s kratkim bas uvodom in eksplodira v klasičen poklon Cannibal Corpse. Podoben prijem, kar zadeva intenzivnost, ima tudi naslednja skladba, Defiled Again. V tretji skladbi, Rise from the Grave, ki je bila tudi prvi singel, slišimo očiten poklon angleškim velikanom Bolt Thrower. Prvi riff zelo spominja na kitarske linije iz ...For Victory in The IVth Crusade. Celotna skladba je en ogromen poklon Bolt Thrower. Ta vpliv je zelo prisoten na celotni plošči. Ampak takšnih asociacij je ogromno. Oziroma: na plošči je ogromno trenutkov, ko na primer slišimo določen riff in nas spominja na določeno plato bendov, kot so Deicide, Morbid Angel in Suffocation. Še bolj zanimive so finese, ki so kot skriti bonbončki v že tako ogromni količini riffov. Finese, ki jih imamo v mislih, so določeni prijemi, kot so »slam« momenti ali pa zviti kitarski kitarski »arpegioti«. Podobni pokloni določenim obdobjem ali bendu se dogajajo tudi pri bobnanju. Ti detajli se ti bodo zdeli izjemno zabavni, če si tudi ti death metal piflar. Album je tako navdušujoč zato, ker nenehno doživljamo momente, ko se zasmejemo in ugotovimo, od kod so pobrali idejo za riff ali vzorec bobnanja. Ta navihanost, ki jo imajo Undeath, je tudi razlog, zakaj so tako priljubljeni.

Če primerjamo prvenec in It's Time... To Rise from the Grave, je preskok v kitarskih vragolijah očiten, opazen pa je tudi napredek pri kompozicijah. Razlog za to je v razširitvi zasedbe. Na začetku so bili v bendu le Matt Browning za bobni, Kyle Beam s kitaro in Alexander Jones z vokalom. V letu 2020 pa sta se jim pridružila še basist Tommy Wall in kitarist Jared Welch. Rezultat razširitve pa je še večja količina idej oziroma riffov. Seveda je treba pohvaliti tudi izvrstno produkcijo, ki popolnoma odraža filozofijo benda, torej zvok death metala iz zlatih 90-ih. Produkcija je ravno prav surova, da je razločna in nesramno udarna. Zvok bobnov pa je perfekten. Za razliko od Lesions Of A Different Kind bobni zvenijo bolj organsko in razločno. Bas boben ima zelo naraven zvok, kar ni tipično za večino death metal bendov iz 90-ih. Tukaj bi lahko primerjali zvok bobnov s surovim zvokom, ki so ga imeli Autopsy. Vse te asociacije pa so odprte za različne interpretacije, saj Undeath resda črpajo navdih iz stare šole, ampak vsak lahko v njihovih skladbah sliši vplive različnih bendov.

It's Time... To Rise from the Grave si ne upamo okronati za najboljšo ploščo leta, ker predvsem pričakujemo še ogromno dobrega death metala in bi si to titulo vseeno zaslužila kakšna progresivnejša plošča. Definitivno pa bo to najbolj zabavna death metal plata tega leta.

UNDEATH - *ENHANCING THE DEAD* March 6, 2022 Albany, NY
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness