state51, 2024

Kdor požira čas, mu nič ne uide …

Kreativa indonezijskega dvojca Senyawa ne pozna meja. Ob krajših albumih, remiksih, sodelovanjih in turnejah glasbenika vsaka tri leta ponudita nov dolgi album, nov koncept, ki vedno znova potrdi dejstvo, da sta v obrti osamelca, obenem pa ob vsem zastavljenem konkretizirata svojo neodvisnost na glasbenem tržišču. Rully Shabara in Wukir Suryadi Radiu Študent nista nobena tujca. Nazadnje ju je v RŠ intervjuju pred koncertom v sklopu cikla Level Up v Channelu Zero na pogovoru gostil kolega Julian Lavrič. Takrat sta potrdila, da za vsesplošno osamosvajanje v svetu glasbe vedno znova uporabljata nove prijeme, posege in eksperimente na več nivojih, naj gre za nove inštrumente, aparature za izvajanje glasbe, lansiranje lastne pretočne aplikacije za bogatenje plehkih, instant digitalnih platform, razlastninjenje in širjenje glasbenega trga, vpeljavo tematik, konceptov, s katerimi vse skupaj povežeta pod Senyawa znamko. Pod vsem skupaj pa ne zapostavljata tradicije, iz katere izhajata.

Tri leta so minila, odkar sta album Alkisah dobesedno prepustila več kot štiridesetim založbam po svetu, da z njim delajo, kar hočejo. Poteza je decentralizirala trgovanje, znižala ogljični odtis, povečala dostopnost, znižala stroške, in kar je najpomembneje – povezala manjše založnike. Nekateri med njimi so izid Alkisah podkrepili tudi z zaželenimi remiksi komadov Senyawe, ki so jih pripravili njihovi varovanci. Alkisah govori o moči, ki je velikokrat napačno razumljena, obravnavana in uporabljena. V primeru albuma je Senyawa navzven moč enačila z deljenjem, torej povezovanjem manjšega trga. Danes je pred nami logično nadaljevanje, Varjanala, raziskovanje narave skozi stoletja, njeno izoblikovanje družbe, predaja znanja, ki je pravzaprav temeljna moč.

Senyawa na albumu Varjanala v šestih komadih ne naslovita politične moči, na katero dandanes najprej pomislimo, temveč se osredotočata na njen izvor, njene korenine. Govorita o šamanih kot prvih osebkih, ki so posedovali večjo moč od vodje ljudstva in povezovali ljudi z znanjem, mitologijo, božanstvi. Je neke vrste reinterpretacija mitologije dežele, otoka Jave, na katerem stoji tempelj Bronojalan, znan tudi po imenu Pawon. Poleg albuma je dvojec sezidal tudi tempelj Vajranala, ki služi kot artefakt znanja za ljudi v prihodnje, zgrajen iz opeke in izklesanih kamnov andezitov. Podobni templji so bili zakladnice védenja, o njih obstaja nemalo teorij, ena od njih je tudi ta, da je tempelj Pawon poravnan z ozvezdjem Orion. Ko se ta pojavi, naznanja začetek sezone sajenja, o kateri govori skladba Kaca Benggala I. Splošno prevpraševanje mitologije, znakov, pomenov z namenom vpijanja znanja se vije čez cel album. Senyawa enkrat iščeta sledi do razumevanja mitologije, drugič nastrojeno dvigujeta glas čez človeško pošastnost nad naravo. Prav tako na glasbenem terenu Senyawa kot vedno izžame notranjost in vanjo globoko zareže, da naplavi vsa grozodejstva v odnosu narava–človek.

Rully in Wukirostajata strogo v eksperimentu, tudi kar zadeva strukturo in zvok. Prva, enajstminutna skladba Alnilam, je pravzaprav tridelna pesem, ki krmili med dronom, žvižgajočimi feedbacki in distorziranim galopom. Sveži zveni prihajajo iz novega glasbila luku, ki ga je Wukir izdelal kar iz lesenega pluga. Nastal je inštrument, ki zlahka zabriše meje med godalom, brenkalom in tolkalom, hkrati pa z efekti zveni domače neznano. V kombinaciji z glasovnim razponom Rullyja Senyawa vedno znova vzbujata podobo veččlanske zasedbe. Grleno petje, večglasje, vtis zborovskega petja, kričanje in manipulacija z efekti Wukirjevega akustičnega ubiranja, distorziranega bičanja, odmevnih godalnih potegov, plemenskega ritmičnega udrihanja kot celota brez težav ostajajo samosvoji. Nejasnost med sintetičnim in organskim se jasní in znova megli v finem zankanju skoraj psihotrancerskega značaja skladbe Vajranala II, na drugem polu pa poslednja Hikmah nosi cepljenega duha avantmetala in svobodne improvizacije. Tako težko lociramo gosto grajeno gmoto Senyawe, ki vedno znova povzroči refluks ob misli na zafuranost civilizacije že od predhodnega albuma dalje.