Širom: V vetru noči šepetajo trdopadla zaklinjanja / In the Wind of Night, Hard-Fallen Incantations Whisper
Glitterbeat/tak:til, 2025
Kravanja, Kutin in Koren – Širom. Pred nami je peta plošča verjetno najprodornejšega slovenskega benda današnjega časa. Po eni strani je nadaljevanje začrtane, stabilne poti samosvojega, vstran od zunanjih vplivov zazrtega umetniškega izraza zasedbe, ki pravzaprav zasleduje zgolj lastno umetniško slutnjo. V vetru noči šepetajo trdopadla zaklinjanja je poskus nadgradnje njihovega doslej najkompletnejšega albuma Utekočinjeni prestol preprostih iz leta 2022. Širom prav tako na nek način zaokrožajo dosedanji obstoj zasedbe in beležijo desetletnico, ki jo bodo s publiko proslavili 18. oktobra in tedaj tudi izvedli skladbe z najnovejšega izdelka.
Širom so se že v marsikateri od skladb s prejšnjih albumov spogledovali z najočitnejšo novostjo na njihovi novi plošči. Čeravno subtilen, pa vendar očiten premik zasedba stori z bolj ritmično izrazito medigro, ki je še naprej zasidrana v poliritmijah, a so repeticije tokrat bolj prisotne, osredinjene in oprijemljive. Vsekakor je repeticija tako v ritmiki kot melodiki nasploh glavni adut plošče in tokrat ob dolgih pasažah ponovljivosti tudi glavna zastavonoša srži Širom – njihove pregovorne, značilne hipnotičnosti. Kar se v prvih dveh skladbah najprej zdi kot ponavljajoča se fraza v čarobnem vesolju zasedbe, se v njiju sčasoma – zares počasi – razvije v gradnjo gruva, odliko, ki je tokrat še posebej izčiščena, manj hrupna in izstopajoča. Toda tudi v razsežnostih uvodnih dveh gruvov Širom kažejo svoje globine.
Skladba Med prsti so kaplje jutrišnje zore poraja izrazito melodičen, duhoven, prijeten gruv, medtem ko se skladba Kodri na vratu, rebra na gori pred nami razpre kot utesnjujoča gora. V sredici albuma Širom nato vzdržujejo sloves in ponudijo svoj imaginarnofolkovski izraz in tudi dve krajši medigri, ki vsebujeta celo vstavke sklicevanja na popularnejše, postrockovske godbe. Medigri služita kot odlična protiutež zapletenim epopejam najmočnejših skladb albuma, v prvi vrsti osrednji skladbi albuma Male rosne eksplozije škrtajo ljubko. Širok inštrumentarij in njegova narava ostajata zasedbin neizpodbiten adut in orodje pletenja njenega gostega, neustavljivega značaja, obenem pa s posvetitvijo plošče Borutu Planincu, ustvarjalcu nekaterih uporabljenih inštrumentov, Širom filozofijo naredi sam simbolično zastavijo kot najpomembnejšo podstat svojega izraza.
V vetru noči šepetajo trdopadla zaklinjanja je morda najdostopnejša plošča zasedbe Širom doslej. Prisluhnile boste lahko nekaterim skladbam s povsem enostavnimi frazami in njihovimi permutacijami v lahko oprijemljiv gruv. Obenem plošča vsebuje tudi najmračnejše skladbe v njihovem opusu, je njihova najdaljša plošča, ki ohranja bendovo značilno organsko prepletenost zvokovja in učinkovito meandrira med zračnostjo in svetlostjo ter temo in tesnobo. To stori nekoliko manj hrupno kot doslej in izkaže težnjo k izčiščenosti, tako v zvoku kot tudi v aranžmaju in dramatiki. Širom so seveda še vedno mojstri zaobjemanja atmosfer ne le znotraj ene skladbe, pač pa tudi znotraj albuma kot celote, a se posnetki z najnovejše plošče zdijo še posebej skrbno načrtovani. In če smo se ob prejšnji plošči spraševali, ali lahko njihova lebdeča utekočinjenost še kako najde kak korak naprej, odgovor zagotovo tiči v ozemljitvi in gruvu, ki ju Širom na plošči iščejo in najdejo v nočnem vetru.
Komentarji
Komentiraj