Domača pank scena si pljuča polni s svežim vetrom. Pravzaprav to počne že od samega začetka postkoronskega obdobja. Ljudje, jezni in razočarani, so svoja čustva cmarili, ponovno odprtje nesvetih kleti Slovenije pa je to sprejelo široko odprtih rok. Nova kri, novi žanri in predvsem pristop naredi sam vztrajno navdihujejo mlajše generacije, prepreka med poslušalstvom in poslušanimi pa je vse bolj krhka.

Smedja in Smetke: Štirje smetni časi (samozaložba, 2022)

Leto po izdaji ploščka V smetje gre rado se naša ušesa vračajo v topel objem najnovejše izdaje Matica Medje z naslovom Štirje smetni časi. One-man trubadur vsega grinda in panka s svojim projektom Smedja in Smetke poleg projekta Slund nekako uteleša enigmatične čarodeje naredi sam scene. Do nedavnega je Smedja sledi na sceni puščal zgolj kot spletna entiteta. Lani pa je hiperprodukcija destiliranih kratkih hardkor štikejlcev dočakala tudi svoj debitantski koncert tistega usodnega večera na špilu Sovražim vaše dretje, kar neizogibno zaznamuje zvok najnovejše plošče. Album Štirje smetni časi pri svojih krepkih desetih minutah sledi klasični formi Smedje: kratko, a sladko. Uvertura tematskih semplov nas podmaže pred približno minuto neokrnjene jeze in Matičevega bevskanja. Vseeno pa vztrajno izstopa neizmerno pankovska narava te plate.

Glasba, ki je plod zgolj ene same osebe, se neizogibno zaplete v individualne muhe tega posameznika. Če one-man band posluša ogromno polke, se bo najverjetneje, zavestno ali podzavestno, pojavila v novem materialu. Pri Smedji je njegova polka dobri stari pank, ki mu je zaradi aktivnejšega koncertnega življenja še toliko bolj izpostavljen. Denimo v komadu Nemarni dijaški plesni razvrat, ki se v nasprotju s Smedjinim standardnim pizdenjem osredotoča na pristnost izkušnje res dobrega koncerta. Razvidno je, da je proces nove plošče vseskozi spremljala ideja, da bo glasba odigrana v živo. Hvala vragu, da je tako, album Štirje smetni časi namreč zaznamujejo veliko kompleksnejši rifi, pogumnejše distorzije in presladki blast beati.

Nedvomno pa plošča in z njo pravzaprav tudi Matic prerasteta pretekle izdelke predvsem v koherentnosti novega zvoka. Vsak komad za seboj nosi neusmiljeno težo, ki jo pri tovrstni glasbi cenimo. Bodisi v zamaščenem zvoku bodisi v gravitaciji novejših, introspektivnejših tekstov. Prej je Smedja opeval predvsem vsesplošni etos scene in iskal nekakšen sovpad z osebnim. Tokrat pa se zdi, da je na pladnju precej zajetnejši del Matica. Poleg klasičnih bengerjev, ki serjejo po klerikalcih, Smedja poseže tudi po bolj intimnih in notranjih trenutkih v življenju Smedje in Smetk. Od sranja po prepotentnih dudebros, polni puhlega razumevanja hardkor scene v komadu Mojster mišica, do depresivnih sonetov komada Novo jutro.

Štirje smetni časi ponosno nosijo leta ustvarjanja Smedjine glasbe in v svoji introspekciji ponujajo nekakšno globljo plat za marsikoga morda ne ravno globoke glasbe. Produkcija in nasploh stilska usmeritev novega materiala skupaj tesno tvorita do zdaj najobetavnejšo etapo projekta.

Gründ: Iz pizde v pizdo (samozaložba, 2022)

Svojo prvo ploščo pa je povil še eden vodilnih bendov rajanja tako v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kot recimo temu prerojenega krvnega obtoka panka, bend Gründ. Hardkoraši iz Kranja, katerih prvi material smo lahko slišali skupaj z nekdanjimi klubskimi maratonci Opran možgan, ko so v dobrodelne namene za takrat napadeni Rog pripravili razdeljeni plošček Poslednje rogoviljenje.

Debi Iz pizde v pizdo vzame oba komada s splita, zraven pa zalepi še osem novih, s katerimi fantje pokrivajo širok spekter panku podobnih žanrov. Konkreten razpon rifov, vokalov in back vokalov glasbi vceplja neko noto zabave, hkrati pa na celotni plošči briše pregrade med grindom, metalom in hardkorom. Gründ so hardkorovci, a so v svoji dinamiki mnogo več, svojstveno izredno spominjajo na kalifornijske hardkor pankerje Trash Talk. Obe zasedbi znotraj svojega žanra več energije posvečata razjarjeni intenzivnosti glasbe kot pa koherentni zvočni podobi.

Kranjčanov smo bili do zdaj vajeni predvsem v kontekstu žive izvedbe. V zadnjih dveh letih so Gründ na odre po vsej Sloveniji prinašali razvratno, a zabavno hardkor energijo. Zahvaljujoč tej energiji, smo se spraševali, ali bo mlademu bendu uspelo to energijo ustekleničiti vsaj v kakšnem EP-ju. Iz pizde v pizdo je uresničevanje teh želja, koherenten hardkor pank album brez prepotentne arogantnosti pretepaškega hardkora in z zdravo mero zajebancije.