Sovražim vaše dretje @ DIC
Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, 15. 3. 2022
Predvčerajšnjim, nekje okoli sedme ure zvečer, je stanovalce sicer bojda mirne stavbe Dijaškega doma Ivana Cankarja presenetila našitkasta, irokezasta, črna gmota, ki se je oblikovala pred vhodom. Razlog? V njegovi kleti organizirana, navidezno impromptu gnusnica Sovražim vaše dretje, ki je s pomočjo nastopajočih vrnila vzdušje podtalnih gigov. Tistih prepotenih bezničnih mošerjev, ki smo jih ljubitelji kričeče kritike, hitrih tempov in udarnih kitar kljub mrkim srcem tako pogrešali.
Predigra koncerta se je začela na prednjem atriju ene od treh stavb dijaškega doma. Betonski trikotnik in klopce na njem so zasedle skupinice subkulturnih pripadnikov, ki so odmevale z izrazito veliko raznolikimi naglasi; podporniki so se zbrali z vseh koncev Slovenije in ob pijači postopoma gradili hype za dolgo pričakovani špil. Pili smo spredaj, saj strejteđrsko prostoru primerno pijača v dvorani ni bila dovoljena niti je niso stregli. Ob vhodu sta stala varnostnika, ki sta nekako mafijsko blokirala vhod. Ko je velikost prej omenjene gmote postala dovoljšnja, pa sta uprizorila prizor, podoben tistemu zvončku, ki ga slišimo pred ogledom filma v Kinodvoru. Namesto zvonca je odjeknil globok glas in velel: »Tist k misl it na špil nej gre not, k pol zapremo!!«
Kletno dvorano je kaj kmalu preplavila reka nadobudnežev, katerih sramežljivost, če je je sploh kaj bilo, se je razblinila, takoj ko so prvi nastopajoči zasedli oder. Kolovodje lajnapa so bili ljubljanski krast pankerji Absurd. Četverica vidno mladih članov je že z videzom simpatično odražala žanr igrane glasbe in po dnevu refleksije še vedno ne vemo, ali se je mošpit začel pred prvim gromkim vreščem vokalistke ali po njem. Vsekakor pa je izbruhnil ob prvem brenku na kitaro. Obiskovalci z razvratom niso izgubljali časa, irokeze so se podrle, vzdušje resnih fac pa se je zlomilo v kopico nasmeškov v sekundi, ko so se ti podali v mesnato morje mošpita. Čas je v kleti DIC izgubil ves pomen, zato dolžino seta težko ocenimo, zagotovo pa lahko rečemo, da so Absurd s kombinacijo hrupa in tupatupa pošteno ogreli občinstvo. Dvojec vrhuncev, ki jih pomnimo, je suverenost po zamočenem komadu in 10-sekundna skladba, ki je malo kasneje sledila kot odgovor kriku iz občinstva: »ŠPILEJ GRAJND!«
Naslednji si je oder prilastil našim valovom dobro poznan Smedja in Smetke. One man grindviolence klavec je na odru stal z ničimer drugim kot pedalno ploščo, na računalniku odprtim FL Studiem in kitaro. Ni izgubljal časa z začetkom svojega rituala in besni rifi so neumorno napadli naše bobniče. Starejši del občinstva, ki ga je bolje poznal, se je vidno raznežil in tudi vzdušje v dvorani se je premaknilo v smer okej tole je hardkor. Mošpitov na tej točki nima smisla pretirano omenjati, saj težko rečemo, da so se ti sploh kadarkoli v večeru ustavili, se je pa dvorana kolektivno odločila, da je čas za stagediving, skoke z odra v morje švica pod njim. Smedja je špilal velik nabor svojega materiala in poskrbel, da so bili vsi komadi z nove plošče V Smetje gre rado lepo pospremljeni z vsemi interludiji, ki jih navdušenci volimo; od narkomanov do nadležnih »metalcov k bi rabl sam prerast«. Po navideznem odklopu mikrofona in krajši borbi s tonci pa je gospod naša srca pogrel še s komadom, ki je celotno zgodbo začel, Smetje v jeseni.
Med vsakim setom so nam organizatorji ponudili 15 minut premora in izhod iz zatohle ječe, med katerim smo presrečno skakali nazaj na dvorišče stavbe. Tam smo lahko maratonirali kakšen cigaret ali piksno hmeljnega napitka. Slednjega bi okoljevarstveno želeli odvreči v smeti, vendar, in to je ena in edina humoristična »napaka« tega dogodka, je prednji trikotnik premogel zgolj eno šolsko kanto, ki je po dveh bendih bljuvala vsebino že na tla in vsepovprek. Zaradi fascinacije s smetnjakom je recenzent na žalost zamudil del koncerta pankerjev Luknje U Zakonu; domači pankerski trojec, ki je vseboval dve od že omenjenih podrtih irokez. Fantje so dvorano tresli v stilu klasičnega starošolskega panka. Doleteli so nas odkričana, direktna besedila, nalezljiv bas in odpor proti vsem oblikam represije.
Kranjski hardkor pankerji GRÜND zadnje leto samoniklo pretresajo podzemno strujo, nazadnje pa smo jih slišali na Last minute hardcore gigu v Orto Baru tretjega marca z Decair ter Relentless Youth. Fantje so smelo zasedli oder in si kot prvi pristno hardkor bend končno dovolili malo več poigravanja s publiko. Odigran je bil prvi komad, bliskovito odmetan hardkor, ki je ponovno vzpodbudil nagon po prerivanju, in gladina kletne luže je ponovno postala razburkana. Komada je konec, in če si slučajno pomežiknil, sploh nisi opazil, da je pevčeva majica nekam odletela.
Na tej točki se koncert GRÜND zares začne. Vokalist sestopi iz odra in se vrže v objem publike, kriči na ves glas in obiskovalci mu pomagajo. Poznavanje besedil je nepomembno in zdi se, kot da je spet leto 2009, v Gali pa svirajo Comeback Kid. Razvneta druščina v kleti je pevca gnetla, objemala in dvigala v zrak, srfal je po valovih rok, kot da je na njih rojen, in prav nič od tega ni zmotilo toka nastopa. Bend je dobesedno sezuval in mladeniča na recenzentovi levi je v glavo zadel črn čevelj, ki je v nemiru poletel čez dvorano. Ta čevelj je vokalist tudi našel in vrnil lastnici, si vzel nekaj časa za zahvale in nagovor, vse skupaj pa se je zaključilo, ko so GRÜND prijateljici v dvorani čestitali za rojstni dan. Vsi smo razumeli nalogo in pospremili čestitke s prijetnim, enoglasno odpetim vse najboljše, preden smo z glavo nazaj zabili v čvrst hardkor. Skratka, prezenca in pol.
Zadnji nastopajoči so bili CarlxJohnson, ki so svoj powerviolence privlekli iz Pivke. Kratke, okoli minuto dolge epizode nasilja je publika odlično sprejela, njihovi bobni, bližje mitraljezu kot igranju, pa so vse pognali v vratolomno headbenganje. Težko kaj bolj požene kri po žilah kot krik pevca »CJ FOLLOW THE DAMN TRAIN«, preden ti ta razvali glavo s powerviolence.
Koncert Sovražim vaše dretje je bil odločen odraz zdravega srčnega utripa podtalne hardkor skupnosti. Glasba ni dostopna, predvsem pa je powerviolence eksperimentacija hrupa v ekstremni glasbi, ki s svojo odrezavostjo veliko zahteva od poslušalstva. Morda smo v zadnjem letu koncertnega miru pozabili, koliko privržencov ima ta struja, vendar sta mišični spomin ob mastnem rifu in bonton mošpita večna.
Sovražim vaše dretje je pred nami šarmanto oživil duh hardkorovskih koncertov. Od benganja z glavo v vratolomnih ritmih do neznatne lahkote, s katero obiskovalci vsakogar povzdignejo v zrak. Nekaj, po čemer smo prej zgolj lakomno hrepeneli prek posnetkov živih nastopov skupin iz 90-ih. Skratka, hardkor je izkušnja, varno okolje pa naj bo med pitjem piva v kotu ali obešanjem po reflektorskih štangah. Sovražim vaše dretje je vzpostavil natanko tisti občutek skupnosti, zaradi katerega smo se mnogi zaljubili v to glasbo in zaradi katerega se še mnogi bodo.
Dodaj komentar
Komentiraj