Dark Descent Records, 2017

Spectral Voice je za našo frekvenco zelo frišen bend. Do nocojšnje Tolpe bumov ga je omenjal le kolega David Bordon v recenziji iz koprskega CMK-ja, v katerem so Koloradčani 21. oktobra letos v sklopu 10. obletnice Nemesis Bookinga nastopili v družbi domačih Morbid Creation in prav tako koloradskih Blood Incantation. Denverski kvartet sicer obstaja od leta 2012, vpogled v lastne sfere ekstremnega metala pa zaenkrat ponuja prek petih demo izdaj in dveh splitov z danskimi Phrenelith ter že omenjenimi Blood Incatation, s katerimi si delijo tudi tri člane. Slednji so z lanskim albumom Starspawn očitno stopili stopničko višje v svoji death metal blaznosti in obskuriteto razprli v dovršeno formacijo. Za razliko od kameradov pa se Spectral Voice ne oklepajo konceptov znanstvene fantastike in brskanja po galaksijah, temveč ostajajo obrnjeni v človekovo psihično notranjost. Tako stoji tudi njihov obetaven prvenec, ki nosi naslov Eroded Corridors of Unbeing in ga obravnavamo tudi v današnji Tolpi bumov.

Eroded Corridors of Unbeing je po grobih delitvah metalskih žanrov domač tako v doomu kot tudi death metalu, hkrati pa se ne umešča znotraj definicij omenjenih polj glasbe, njihove že tako zamazane podtalne linije namreč zakrivajo jasen pogled. Eli Wendler na vokalu in bobnih, Paul Reidl in Morris Kolontyrsky na kitarah ter Jeff Barrett na basu namreč potek komadov s plošče obračajo v objestno mešanico zverinskosti s skrajnostmi militantnih ritmov, hrumečih kitar in maničnih vokalov. Izzivajoč temačnost, brutalnost in trdoto večkrat spomnijo na death metal bende stare šole, ki so pod prašno in zasenčeno produkcijo kopičili surovost in uigrano napadalnost, Spectral Voice pa to obogatijo še s čvrsto repeticijo doomerskih topotanj in raztegovanj. Kot izstopajoči komad gre obvezno omeniti trinajstminutnega Visions of Psychic Dismemberment, v katerem Spectral Voice pregledno nakažejo, do kam so pripravljeni iti. Valov distorzije zato tukaj res ne moremo predvideti. Ritmike, ki so v večini bazirane na počasnejših mastnih brnenjih in srednje hitrih zadušljivih delih, podprtih z obveznimi dvojimi napadi bas bobna, pa le še dlje odrinejo udarnost podtalnega growla ali natrganega krika v nenaden izbruh gostega hrupa.

Spectral Voice svoj godbeni teror večkrat izpostavijo tudi z drugačnimi lomljenji predvidljivosti. Omenjeni komad Visions of Psychic Dismemberment zadnji dve minuti zanojza v različna šumenja, Lurking Gloom pa takšna presenečenja z manipulacijami zvoka vključi že v samo sredico komada. Eroded Corridors of Unbeing je raznolik album, poln preobratov, nihanj in surovosti. Vse, kar zares lahko predvidimo, je kaos. Skratka, dobili smo album, ki je čakal v lepljivi paci, da bi se naposled le zataknil v ušesnih kanalih vsakega ljubitelja trših glasb in ga nato preganjal v nedogled.