samozaložba, 2025

Preden se poglobimo v album Free From Pain, podajmo nekaj podatkov o domači zasedbi Spirits of Stygia. To je kvartet, ki ga tvorijo vokalist Jan Oblak, kitarista Jernej Žakelj in Aljaž Špehar, po bobnih pa udriha Andraž Leben. Zasedba je nase opozorila predvsem s koncerti na domačem terenu, z EP-jem Blue Skies, ki je izšel novembra leta 2022, in s singlom Graveyard of Thoughts iz leta 2023. Tokrat se poglabljamo v dolgometražni prvenec Free From Pain, ki je izšel konec marca letos v samozaložbi.

Podatki iz prejšnjega odstavka ne bodo vplivali na vaše doživljanje albuma Free From Pain, bo pa poslušanje albuma zagotovo vplivalo tako na vašo dušo kot na dojemanje sveta, ki vas obkroža. Kljub prevladujoči surovi zvočni podobi albuma je glasbeno delo namreč izjemno osebno in čustveno nabito. Je mračno, melanholično, brutalno, neusmiljeno. Je kot strop v prostoru, ki se počasi in neusmiljeno premika navzdol ter lomi vse pod seboj. Toda treba je priznati, da je ta opis zvočne podobe morebiti odvisen od osebnega dojemanja pisca recenzije. Gremo raje po vrsti.

Po zvočni plati je jasno, da Spirits of Stygia delujejo v novodobni zvrsti, imenovani deathcore, v kateri, kot pove samo ime, prevladuje miks death metala in počasnejšega hardcora, imenovanega beatdown hardcore. Seveda so izjemno zagruvani, mestoma pa tudi odtavajo čez meje žanra, čeprav so ti trenutki navidezne mirnosti in tišine dejansko le zatišje pred nevihto, ki jo proizvaja vseh osem skladb s tridesetminutnega albuma. Zvok je masiven – kitare so močne, bobni tankovsko težki, vokal je čustveno obremenjujoč. Z besedami je težko opisati, kaj se dogaja v posamezni skladbi, a jasno je, da fantje stavijo na strukturno in zvočno dinamiko. Morda je prav otvoritvena skladba nekoliko ponesrečen primer. V prvih petih minutah namreč dobimo občutek, da smo slišali vsaj tri različne skladbe, toda od drugega komada naprej so strukture skladb jasnejše in bolj smiselne ter ritmično precej bolj dinamične. To je, seveda, dobra stvar.

Free From Pain je res zanimiva poslušalska izkušnja in dober prikaz tega, kaj je ekstremna glasba v norih dvajsetih letih 21. stoletja. Spirits of Stygia so po tej plati bend, ki bi ga zlahka postavili ob bok prvakom svetovne deathcore scene. Tornado težkih rifov, ki ga ustvarjata kitarista Jernej Žakelj in Aljaž Špehar, je na trenutke strukturno predvidljiv, a je zaradi melodij tudi zelo nalezljiv, še posebej na sredini plošče. Bobnarski ritmi Andraža Lebna so tudi za tako prežvečen stil ekstremne glasbe, kot je deathcore, sveži in zanimivi, sploh pa odlično podložijo kitarske linije, ob katerih sploh ne opazimo manka bas kitare.

Besedilno in vokalno ni nič drugače. Čeprav je tudi brez besedil jasno, da je vokalna podoba zasedbe brutalna in čustveno izjemno nabita, je s sprotnim branjem besedil jasno tudi, da gre pri vsaki skladbi za iskren izraz vsake zapisane besede. Teh nečloveških krikov vokalist Jan Oblak gotovo ne bi izvrgel, če ne bi imeli močne osnove v zapisanih besedah. Album Free From Pain je mračna izkušnja, ki se potopi v najtemnejše misli, vokali pa celoto dodatno okronajo.

Ko protagonist ali protagonistka besedil postavlja vprašanja, ki se verjetno danes vijejo po glavi marsikatere, in to ne samo najstniške osebe, ta zahtevajo premislek in reakcijo, vokalni izraz v vseh komadih pa je več kot primeren. Seveda lahko album poslušate tudi ne da bi brali besedila, a boste oropani za močno izkušnjo. Kruleč vokal je zelo dober, a so kriki tisto, kar muziko naredi še toliko bolj verodostojno. Osebno me spomni na Tima Williamsa iz ameriške zasedbe Vision of Disorder na albumih V. O. D. in Imprint, besedilno pa se Oblak na neklišejski način približa pisanju besedil, ki spominjajo na album River Runs Red zasedbe Life of Agony.

Album Free From Pain ni za vsakogar, vsekakor pa tudi ni láhko poslušanje. Temu botrujejo teme, predstavljene v besedilih, in zvočna podoba, ki lahko omrači še tako sončen dan. Pravzaprav si ne predstavljamo, kaj lahko ta album vzbudi v poslušalcu v času novembrskih deževij. Tak album v letu 2025 sporoča, da je glasba lahko še vedno ustvarjena z dušo, da tudi še ima lastno dušo in da vpliva na dušo vsakogar, ki ji dovoli vstop v uho in srce. Prepustite se torej zasedbi Spirits of Stygia in prisluhnite albumu v celoti. Naj to ne bo opozorilo, a boste po poslušanju zagotovo spremenjena oseba. Morda to tudi potrebujete.