La Vida Es Un Mus, D4MT Labs Inc., 2024 

Človeštvo pestijo mnogotere krize in konec sveta, kot je ponavadi klišejsko prikazan v ameriških filmih, je bližje, kot si mislimo. Straw Man Army se ozira v prihodnost, ki bo hollywoodsko obupna, a ponuja preprosto, toda edino dobro rešitev: dvainštirideset, kot v Štoparskem vodniku po Galaksiji. Prav toliko minut je namreč dolg album Earthworks.

V osrednjem glasbenem kritiškem terminu se tokrat posvečamo duu Straw Man Army, ki prihaja iz New Yorka in je lanskega novembra izdal tretji album Earthworks. Četica dveh slamnatih mož niti malo ne mlati prazne slame, nasprotno, besedila so eden močnejših atributov albuma, ki je kot zadnji od treh povezal vse dolgometražce benda v trilogijo. Straw Man Army sta kitarist Owen Deutsch, tudi član bendov Kaleidoscope in Tower 7, ter bobnar Sean Fentrix. Duo je vse tri albume izdal pri newyorški založbi D4MT Labs Inc., zadnja dva pa tudi pri bolj prepoznavni londonski pank založbi La Vida Es Un Mus.

Straw Man Army je svoje prve tri albume zastavil kot trilogijo, za kar sta se člana odločila ob pripravi drugega albuma. Prvi album Age of Exile iz leta 2020 se ukvarja s preteklostjo pokrajin kolonialne zgodovine v Ameriki. Drugi album SOS se osredotoča na tedanjo sedanjost, na čas po pandemiji z refleksijo na kolektivno travmo, ki jo spremljajo tesnoba, osamitev in depresija. Album je požel kar nekaj pohval, med drugim sta ga časopis The Washington Post in platforma Bandcamp uvrstila na lestvico najboljših albumov leta 2022. Deutsch in Fentrix sta vedela, da bo glavna tema tretjega albuma prihodnost, in tako se Earthworks ukvarja s tem, kar nas čaka kot posledica globalnega segrevanja in zavoženega političnega sistema zahodnega imperija.

Tretji album Earthworks vpelje nekaj zvočnih prevetritev. Dasiravno Straw Man Army velja za naslednika pank velikanov s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kot so Crass, The Mob in Zounds, na najnovejši plošči slišimo dele, ki niso neposredno pankerski. Slišimo vpliv jazza in ambienta, pa tudi krautrock ritme in postrockovske elemente, ki jih Straw Man Army z lahkoto poveže v organsko celoto, da ta še vedno zveni pankersko. Zaradi besedil je duo eden močnejših modernejših predstavnikov anarhopanka.

Na albumu Earthworks se glasbenika soočata z distopično neoliberalno realnostjo današnjega časa – brezizhodna temačna prihodnost, kriza globalnega segrevanja in životarjenje ameriških slehernikov. V muziki se čuti odgovornost, ki jo glasbenika kot posameznika pri doprinosu sprememb v svetu razumeta, hkrati pa z jeznimi besedili držita moralo nad vodno gladino, ki se vse hitreje viša. Straw Man Army uspe zanetiti iskrico upanja. Mestoma slišimo inštrumente, ki niso značilni za pank, denimo kalimbo ali koshi zvonček, ki se često uporabljata denimo v jogi in na albumu delujeta … pomirjujoče. Nastrojena kitara, vokal in udrihajoči bobni podžigajo, koshi zvonček po tem udaru zazveni kot balzam, ki pomirja, češ, samo brez panike. Čeprav neoliberalna velesila zahoda strmoglavlja v propad, obstaja upanje. V recenziji ne bomo secirali niti reševali krize ameriškega političnega sistema, to v besedilih počne Straw Man Army.

Najprej nas pozdravi intro, ki zveni kot mešanica jogijske glasbe in šamanskega bobnanja, kar požgečka poslušalkin uporniški duh. Čaka nas dobrih štirideset minut glasbe, v kateri nas z besedili in načinom petja Straw Man Army nenehno opozarja na svojo jezo. Na vokalu slišimo oba, Deutscha in Fentrixa, ki v en glas kot molitev izražata nezadovoljstvo, kot da bi želela, da se jima pridružijo množice, pripravljene na krvavo nujne, odgovorne spremembe. Dovolj je bilo ekocida, vojn in kapitalizma.

Besedila od začetka do konca dissajo Ameriko, ki »ni država, temveč biznis; NYPD, KKK, IDF, vse to je isto, samo druga imena.« Straw Man Army si ne zatiska oči, sleherna posameznica je del sistema in v vlogi potrošnice vsakodnevno poganja motor kapitalizma. Od drugega komada naprej je jasno, da se album ozira v prihodnost, ki za Združene države okupacije ni obetavna, naslednje krize ta gmota namreč ne bo preživela. Grenki plani, ki so si prizadevali za »napredek«, so si utrli pot nikamor drugam kot v krizo. Katero? Okoljsko, sistemsko, ekonomsko, humanitarno … Izberi sebi najpomembnejšo. 

Besedila niso napisana kot očitki. Kriki in nareki pomagajo slišati in razumeti jezo ter delujejo kot vpogled v dnevnik osebe s predtravmatsko stresno motnjo. Opisujejo lovljenje sape v prevročem ozračju, redke dežne kaplje, ki jih bomo lovili v kozarčke kot posledico mačehovskega odnosa do planeta, ali pa prikazujejo razširjeno vojno proti revnim oziroma, kot se temu reče, socialno delo z orožjem. Rešitev, ki jo ponuja Straw Man Army, je le ena – sprememba. Iz več komadov vznika vprašanje: ali se je človek zmožen odreči udobju izbire kapitalizma in se potruditi za obstoj človeške vrste?

Če bi se album Earthworks zasedbe Straw Man Army udejanjil v drugačni umetniški obliki, bi bil to naredi sam pank fanzin Kako ne bit neo-kreten in rešit planet? V melodičnem panku sedemdesetih let duo z jeznimi kriki doživlja katarzo in se poklanja eni in edini materi Zemlji. Pa saj bi ji bilo lepše brez nas.