Baba Vanga, 2013

S Tolpo Bumov se tokrat podajamo po poti vštric raziskovalcem podtalja neobičajnih vzhodno evropskih muzik.

Založbica Baba Vanga, imenovana po prepoznavni bulgarski slepi mističarki, je plod sodelovanja dveh čeških navdušencev nad outsidersko umetnostjo, predvsem glasbo. Peter Gonda in Lucia Udvardyova z založniškim zagonom nadaljujeta zgodbo Easterndaze, serije radijskih oddaj, kompilacij in spletnih prispevkov, ki jih lansirata skozi različne češke in mednarodne medije, med drugim oddajata s pomembnega londonskega Resonance FM, prispevke pa objavljata skozi svoj portal easterndaze.net. Poslanstvo Easterndazea je brez nepotrebne fame eksotike predstaviti močno spregledano, nekonvencionalno ustvarjalno žilico vzhodno evropskih držav.

Prva izdaja njune nove male DIY založbice je „debut“ mladega ustvarjalca z obrobja Prage. Střed Světa se hitro in preprosto prevede v „središče sveta“. Gre za zelo umaknjenega umetnika, skeptičnega do ljudi in mest, do glasb in ja, pravzaprav do vsega ostalega. Sam se opiše kot mizantrop, ljudomrznež, ki pa se ne brani družbe. Ustvarjanje glasbe je že desetletje del njegovega spalničnega vsakdana - njegovega stalnega sedenja za računalnikom in ignorance do zunanjega sveta. Kljub temu, da v mestu čuti prenasičenost, se tudi na podeželju ne počuti doma. Prav tako tudi njegova glasba seka afinitete, zakriva eno z drugim, pa spet to drugo s prvim.

Težko se je torej lotiti stilske definicije take glasbe, za katero se zdi, da prezira svoje posamične notranje komponente in vplive. Ko Střed Světa na površje spusti bolj prijazne syntovske linije, jih vedno podloži z nenavadnimi ritmičnimi ali ritmiziranimi elementi hrupa statike, terenskih ali najdenih zvokov, ki jim seveda nikoli po načelu ne odreka morebitne težke digitalne obdelave. Ti podloženi elementi se spet prej ali slej obrnejo sami nase ali na svoje sopotnike v miksu, „se“ ali „jih“ požrejo, utopijo, napravijo izginiti ali v trenutku preobraziti, iz čiste naveličanosti prehiteti same sebe v neko naslednjo obliko. Z računalniško redistribucijo zvokov Střed Světa torej brez zadržkov utaplja glasbo samo vase do meje, ko ni več rezultanta posamičnih komponent igre, ni konglomerat digi-nojza in techna ali hip-hopa in psihedelije. Ustvari lasten nedefiniran in zato bojda asocialen izraz in nam ga ponudi v nečem, kar je skorajda oblika DJ mixa, saj v vsej raznorodnosti teče praktično brez prekinitve, kot bi nam hotela biti dana celota v mnogih delčkih, a brez formalno ločenih posamičnih podob z identiteto. Ker je glasba tako stilsko razpršena, je o njej nemogoče govoriti kot o celostni izjavi, in vendar, ker je v svoji razpršenosti dovolj homogena, da je vseeno stilsko prepoznavna, vidimo, da vseeno gre za enovito izjavljanje, vendar docela negativno. Ta glasba je, kar ni, je tisto, kar prezira in je v preziru zavrnjeno.

Zato je nenavadno, da Střed Světa na mestih uspe s tako prijaznimi ponudbami, kot je zadnji komad s plošče - Tvorem Pod Sluncem, ki se po slabi minuti napornega teka razvije v dinamično in bleščečo poskočnico, pozitivno in družabno naravnano. Kos, nad katerim bo danes redko kdo z vsaj relativno odprtim ušesom docela zavihal nos. In takih momentov je kar nekaj. So pa vedno nastavljeni z rahlim twistom, običajno jih moramo počakati. Moramo se ustaviti, da jih šele uzremo takšne, kot se nam želijo ponuditi.

Střed Světa oz. po sebi imenovana izdaja je izšla v 111 ročno izdelanih kasetnih edicijah.