Kdaj nas preseneti vreme, kdaj pa dobra glasba. Oddajo Tolpa bumov tokrat namenjamo presenečenjema na glasbeni sceni. Najprej bomo obravnavali Sunrise Patriot Motion iz zvezne države New York, v drugem delu pa se selimo na drugo stran ameriške obale, v zvezno državo Washington, ko bomo poslušali še bolj ali manj neznani bend Flameskull.

Sunrise Patriot Motion: My Father Took Me Hunting in the Snow (samozaložba, 2024)

Sunrise Patriot Motion nas je presenetil z izstopajočim EP-jem My Father Took Me Hunting in the Snow. Gre za projekt bratov Skarstad, ki sta znana po blackmetalskem bendu Yellow Eyes, bend, ki ga predstavljamo tokrat, pa je osnovan na dediščini goth rocka in postpunka, a pri njem ne glede na to začutimo tudi esenco black metala.

EP projekta Sunrise Patriot Motion je za zdaj izšel le digitalno in na kaseti. Na prvencu Black Fellflower Stream iz leta 2022 je z glasbo orisal zgodbo o moškem na osamljeni jasi, ki frenetično koplje luknjo v nikamor. Misli namreč, da se bo rešitev pojavila v obliki kakšne reke s podzemno nafto. Na najnovejšem izdelku to osebo najdemo na isti jasi, istega dne. V osrednji skladbi My Father Took Me Hunting in the Snow njegova paranoična zmedenost prinese temačne spomine na zimski lov s svojim očetom, ki ga predstavlja kot kralja. Skvarjena vodna črpalka v skladbi Two Crows Woke in the Nest povzroči napad žeje in evforično spoznanje, da je on sonce in da bo s koncem dneva konec tudi njega. 

Takšna je zgodba, opisana na Bandcamp profilu projekta. Če si zastavimo vprašanje, kako bend to predstavi skozi glasbo, ugotovimo, da je odgovor pravzaprav vseeno stvar interpretacije glasbenikov in tudi poslušalca. Ne bomo si preveč belili glave okrog tega, lahko pa potrdimo, da glasba na tem izdelku utelesi psihotičnost pripovedi. Subtilno vpletanje blackmetalske esence v postpunk formo deluje kot nekakšna paralelna resničnost, ki se nezaznavno manifestira v godbi. Ta manifestacija pa je lahko zelo učinkovita, zato v nekaterih trenutkih pozabimo, da je osnovna forma postpunkovska. Elementi zvočne alkemične transmutacije so predvsem čustveno kričanje in zmagoslavne kitarske linije. Toda lepota dveh skladb tiči v detajlih in fantastičnih idejah. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, kako dobro zvenita skladbi na EP-ju in koliko različnih asociacij na različne bende lahko ob poslušanju prejmemo, hkrati pa glasba zveni tako zelo izvirno. 

Flameskull: Demo MMXXIV (Wergild, 2024)

Selimo se na drugo stran ameriške obale. Oddajo bomo sklenili z novim kolektivom iz nabora bendov okrog založbe Wergild. Oziroma natančneje, posvetili se bomo najnovejši izdaji te založbe, demu projekta Flameskull. Poleg Flameskull pri tej založbi domujejo še Iron Firmament, Lander, Unkindness, Tatterdemalion in Fugitive Wizard, slednji pa so najbolj znani, v žepu imajo tudi že nekaj kaset pri založbi Grime Stone Records. 

Flameskull in vsi našteti bendi so do zdaj navdušili z black metalom, ki črpa navdih iz njihove regije. Tu govorimo o tako imenovanem kaskadskem black metalu, ki je bil izjemno popularen v drugi polovici prvega desetletja tega tisočletja. Kolektiv tega vpliva ne skriva, to žanrsko kategorijo najdemo tudi v opisih na Bandcampu. Na demu slišimo odmev zgodnjega obdobja, ki je bilo surovo in unikatno ter značilno za bende, kot so bili Leech, Skagos, Alda, Ash Borer in tako naprej. 

Opazimo, da so ti bendi še bolj surovi in izvabijo več punkovskega etosa, bistven pa je jasen zajem esence tega gibanja, podton epskosti v njihovem black metalu. Skozi godbo projicirajo v meglo odete kaskadske gozdove in magična bitja, ki v njih živijo. Kaskadski black metal je bil vedno povezan z naravo, kar ni nič novega za blackmetalsko sceno, toda njihovo strujo je zaznamovalo nekakšno melanholično vzdušje s subtilno dozo pozitivizma in romantike. Na Flameskull tako gledamo z nostalgičnega vidika. Gre za enostaven black metal, osredotočen na melodije in repeticijo, mojstrstvo pa projekt izkaže v pričaranem vzdušju.