20 Buck Spin, 2019

Vsake toliko časa se zgodi, da kakšen bend na sceni eksplodira z zgolj enim samim dobrim demo posnetkom, okoli njega pa se zgradi izjemen hajp. Tokrat bomo v Tolpi bumov obravnavali prvenec enega takšnega benda, namreč Superstition iz New Mexica. Z lansko demo izdajo Surging Throng of Evil's Might so Superstition pritegnili ogromno pozornosti, celo toliko, da je njihova demo kaseta doživela ponatis na vinilu pri založbi 20 Buck Spin. Tokrat pa že obravnavamo bendov prvenec The Anatomy of Unholy Transformation, ki je izšel pri isti založbi 20 Buck Spin 21. junija letos.

Bend iz Santa Feja sestavlja nekaj vidnih posameznikov z ameriške podzemne metal scene, ki igrajo oziroma so igrali v zasedbah Vanum, Ash Borer in Predatory Light. Seveda so prav te povezave pomagale pri hitrem prodoru novega benda, vendar gre vsekakor tudi za preprosto izjemno talentirane glasbenike. Superstition preigravajo surov star death metal. Sicer pa moramo biti bistveno bolj specifični, ko jih umeščamo v spekter starega metala. Bend torej igra starinski death metal, katerega kitarske ideje spominjajo na ameriške bende tipa Death, Morbid Angel in Obituary. V primerjavah z modernimi bendi pa bi jih lahko postavili ob bok tehničarjem, kot so Blood Incantation, Tomb Mold in Horrendous. 

A nobena od teh primerjav ni zares učinkovita ob opisovanju izraza zasedbe Superstition, ki je v svoji viziji death metala izjemno originalna. S starošolsko noto zveni predvsem produkcija, ki je vsekakor vrhunska, če govorimo o surovi, organski zvočni sliki. Tu je ravno pravšnja doza reverba na inštrumentih, da lahko  Superstition primerjamo s tistim primitivnim jamskim zvokom. Z ogromno rifovja pa jih zlahka postavimo ob bok tehničnim death metal bendom. Kompozicije ob prvem poslušanju delujejo utrujajoče, gre namreč za gosto gmoto perfektno postavljenih rifov, ki pa jih zares doživimo šele po nekaj poslušanjih, na začetku je namreč vsega preprosto preveč. Nenehno grajenje intenzivnih in katarzičnih momentov vlije plošči pravcato maratonsko dimenzijo. Poslušalec je ves čas pod pritiskom, plošča konstantno spreminja tempo bodisi z nepredvidenimi blast beati bodisi s predvidljivim pumpanjem v naslednji peklenski rif. Kitare so tu ključnega pomena in delujejo v popolni simbiozi z izjemnim bobnanjem. Energično udrihanje in zlobni rifi nas držijo za vrat od začetka do konca plošče The Anatomy of Unholy Transformation. Izjeme predstavljajo nekateri sintovski ambientalni vložki med komadi, ki delujejo kot glasba iz grozljivk osemdesetih. To so edini trenutki, ko nam bend omogoči oddih. Superstition ne zanimajo atmosferične pasaže ali doomovski apokaliptični rifi, pač pa le drobijo vse pred sabo, brez pardona. Nasilno noto pa okrepijo še številne kitarske solaže, ki skozi skladbe grabijo našo pozornost. Niso predolge in tudi ne preveč pretenciozne, so pač dobro premišljeni biseri, ki se svetijo z morbidne krone kitarskih rifov. 

Plošča kot celota dejansko nima šibkih plati. Poslušalec, ki išče pristen in surov death metal, bo zadovoljen v celoti, The Anatomy of Unholy Transformation je resnično izjemen izdelek. In tudi če se že ponavljamo, ko napovedujemo nekatere najpomembnejše izdaje tekočega leta, je nova plošča zasedbe Superstition vsekakor nabita s kvalitetami, ki jih terja takšna titula. Bend letos jeseni sicer tudi prihaja v Evropo in morda jih bomo imeli priliko videti tudi kje v bližini.

Superstition so torej s prvencem upravičili ves hajp, ki je prišel z njihovo zgodnjo demo izdajo, ustvarili so perfektno poslastico za ušesa lačna kaznovanja surove death metalske zlobe.

https://www.metal-archives.com/bands/Superstition/3540437334