Six Shooter Records, 2022

Tanya Tagaq se je s svojim četrtim dolgometražnim albumom odločno povzpela v sam vrh vokalnoeksperimentalne godbe. Pripadnica plemena Inuitov iz Iqaluktuuttiaqa v Nunavutu, ki leži na severu zasedenega ozemlja, poznanega kot Kanada, je specializirana v tradicionalnem grlenem petju. Še bolj kot pevka pa se umetnica na albumu Tongues ponovno izkaže kot izpopolnjena avantgardna skladateljica, ki ostaja zvesta svojemu izročilu, obenem pa z njim ni omejena. 

Tongues je usidran v izkušnje staroselcev, prepletene s Tanyjino lastno mito-biografijo, ki jo je v razširjeni verziji izdala v nagrajeni in svetovno priznani knjigi Split Tooth. Pripovedništvo je večinoma strukturirano v obliki manter ali bolje rečeno izpovedi, v katerih se avtorica neposredno loteva trenutne in zgodovinske družbene situacije staroselcev. Komadov pa ne zaznamuje zgolj to kaj ustvarjalka pove, temveč tudi kako. Tanyin način poudarjanja besed in tišine med njimi je zaslužen za mojstrsko ustvarjanje prostora in gibanje v kompozicijah. Na trenutke se zdi, da njen glas prihaja od povsod in nikjer hkrati, kar je produkcijsko doseženo z odmevi in pošiljanjem signala v različne kanale. 

Takšni triki pa so zgolj vrh ledene gore producentskih poslastic, kar pravzaprav ni nobeno presenečenje, saj je album produciral nihče drug kot Saul Williams. Ustvarjalca poleg glasbe povezuje tudi boj, ki ga bijeta za skupine, ki jim pripadata. Izhajata iz podobne situacije, v kateri sta kot visoko izobražena in uspešna umetnika postavljena na pozicijo zavetnika vseh nevidenih in neslišanih. Tongues iskreno in brez olepševanja izpostavlja genocid in sistematično asimilacijo, ki se še danes odvija na zasedenih ozemljih.

Po drugi strani se album osredotoča na reprodukcijo tradicionalnega glasbenega obreda. To doseže z nenehnim ritmičnim pulziranjem, ki ga lahko razumemo kot nadomestilo tradicionalnega bobna qilaut. Skozi ritmično usklajenost pa nas Tanya kot šamanka popelje v trans z rabo različnih vokalnih tehnik, s katerimi igra več vlog. V komadu In Me lahko recimo razberemo prepletanje dveh različnih glasov. Grleni, skorajda demoničen glas kot senca sledi glasu ženske, za katerega se zdi, da pripada ustvarjalki. V kontekstu besedila se odnos med glasovnima vlogama izkaže kot boj za identiteto, v katero se nekdo ali nekaj drugega vsiljuje. 

Glasba, kakršno ustvarja Tanya, je namenjena temu, da izzove telesni odziv. Njena motivacija je vsaj v kontekstu živih nastopov transformiranje sebe in občinstva. Glasbenici to na Tongues nedvomno uspeva. Do plate lahko seveda pristopamo analitično, vendar se zdi, da ravno s tem izgubimo ključen izkustveni trenutek, ki zahteva, da se v njej izgubimo in ponovno najdemo. Gre za duhovno popotovanje, ustvarjeno iz osnovnih gradnikov glasbe – glasu in ritmičnega pulza. Kljub temu da so inštrumentali sestavljeni iz težkih industrijskih zvokov in sintetizatorjev zvoka, plata izpade povsem naravno. 

Tongues je vizionarska izdaja, ki metaforično prikaže možnost odkrivanja duhovnosti tudi v sintetičnem, elektronskem in tovarniškem svetu. Pod vsemi nebotičniki je še vedno prst, prav tako je v vsaki glasbeni izkušnji lahko obred. Čeprav Tanya izhaja iz pozicije, da z glasbo zdravi svoje rane in rane svojega ljudstva, nas preko albuma na to potovanje vzame s seboj.