Planet Phuture, 2018

Ko je Aphex Twin pred štirimi leti najavil prvi nov album po trinajstih letih, se je za nekaj trenutkov cel glasbeni svet ustavil in globoko vdihnil. Ko je pred dobrim mesecem prvo novo ploščo pod psevdonimom The Mover po šestnajstih letih objavil kultni frankfurtski producent Marc Trauner, bolj znan kot Marc Acardipane, bi hajp po mnogih kriterijih moral biti celo večji. Vsaj po mnenju največjih elektronskih poznavalcev. Navsezadnje je Trauner eden tistih producentov, ki je s svojimi inovacijami konec osemdesetih in v začetku devetdesetih močno vplival na zgodnji izraz Aphex Twina. Ampak hajpa ni bilo. Traunerjeva plošča Undetected Act From The Gloom Chamber je prišla potiho, brez velikega pompa, skoraj neopazno. Zdi se, da so jo opazili le največji zanesenjaki in poznavalci prelomnih trenutkov plesne elektronske glasbe zadnjih tridesetih let. Bi si zaslužila večjo pozornost? Glede na Traunerjev kultni status zagotovo, med tem ko skozi prizmo glasbe ne nujno. Če je Aphex Twin z zadnjo ploščo dokazal, da je še vedno kakšen korak pred vsemi, Trauner oziroma The Mover s svojim novim albumom ostaja zvest prepoznavnim obrazcem svojih začetkov. Na plošči torej ne boste slišali nič takega, kar Trauner ni pokazal že v preteklosti. Boste pa dobili izvrstno potrditev tega, da je preprosto mojster svoje obrti. Po treh plodnih desetletjih ustvarjanja, v katerih je pod več kot osemdesetimi psevdonimi objavil več sto plošč, je to pravzaprav logično.

Na tem mestu se samo od sebe postavlja vprašanje, zakaj taka diskrepanca med njegovo in denimo Twinovo prepoznavnostjo. Enostavnega odgovora ni. Če primerjamo začetke obeh, sta si postavila precej podobne temelje. Na (plesno) elektronsko sceno v začetku devetdesetih sta oba prilomastila s trdim, apokaliptičnim technom in inovativnimi produkcijskimi tehnikami. Sta pa od takrat naprej njuni poti šli v dve precej različni smeri. Aphex Twin je po svoje obračal številne elektronske (pod)žanre in presenečal z vsako novo ploščo. Trauner je povsem formalno gledano sicer počel nekaj podobnega, je pa hkrati res, da je zvesteje sledil svoji prepoznavni estetiki. Na nek način razumljivo, saj se je kmalu znašel močno vpet v hardcore techno sceno, ki ji je tudi sam pod psevdonimom Mescalinum United leta 1990 postavil temeljni kamen z legendarnim komadom We Have Arrived. Mimogrede, Aphex Twin je na svoji legendarni kompilaciji Classics objavil dva remiksa te skladbe. Zdi se, da je prav Traunerjeva vpetost v hardcore sceno, ki je nato kmalu rodila še polemični gabber, najbolj zavrla njegovo prepoznavnost zunaj dotičnega dogajanja in vsaj deloma verjetno tudi njegove raziskovalne ambicije. Koliko so temu botrovali mega popularni rejvi Thunderdome in koliko Traunerjev entuziazem za ta specifičen izraz, lahko le ugibamo. Slednjega se, sodeč po novi plošči, vsekakor še ni naveličal.

In to ni nujno slabo. Za Traunerjeve privržence je plošča tako ali tako najboljše, kar bi se jim lahko zgodilo. Podobno velja za privržence starošolskega, trdega in temačnega techna. Očitno je, da je Trauner ta izraz izpilil do perfekcije. Na plošči boste našli dobršen del njegovega prepoznavnega producentskega arzenala iz preteklosti, ki tukaj zaživi v elegantnejših skladbah, bolj oprtih na izročila detroitskega techna in electra kot tistih bangerjev, ob katerih so norele desettisočglave množice na partijih na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji in Italiji sredi devetdesetih. Če se je hardcore techna na širši elektronski sceni prijela stigma ali celo parodičen predznak, Trauner (tudi) z novo ploščo daje vedeti, da celotne scene ne gre metati v isti koš. Celo več - zdi se, da bi Undetected Act From The Gloom Chamber lahko bila ena tistih plošč, ki bi botrovala kakšni renesansi hardcora. V času, ko podmladek iz naftalina vleče nekoč priljubljene plesno-elektronske žanre in ko nov zagon dobiva rejverska zapuščina, se to vsekakor ne zdi nemogoče. In Trauner si takšno pozornost nedvomno zasluži.