Valley Of Search, 2019

Ker gre za prvenec, najprej nekaj besed o avtorju. Tomas Nordmark je švedski skladatelj in zvočni umetnik, ki živi in ustvarja v Londonu. Študiral je avdio kulturo in sodobno umetnost, ukvarja pa se tudi z grafičnim oblikovanjem in videom. Z zvokom oziroma glasbo je do izida plošče Eternal Words deloval v polju filma, gledaliških predstav, razstav, instalacij in živih performansov, ki jih že od začetka postavlja v širše kulturne kontekste. Na prvih, med letoma 2015 in 2018, se je izrazno gibal v polju techna, ki ga je rad križal tudi z uporabo terenskih posnetkov oziroma zvokov, zbranih na prizoriščih teh posameznih performansov in v njihovi okolici. Lani, verjetno že vzporedno z nastajanjem prvenca, je izrazno vstopil še v polje avantgardne, sodobne klasične glasbe, na presečišču te in digitalnega zvočnega ustvarjanja pa je torej nastala tudi plošča Eternal Words.

Sodeč po spremnem zapisu ob izidu plošče ta stoji na različnih konceptih. Nordmark kot reference ponudi prakso faznega zamika, ki so ga že sredi šestdesetih let v svojih delih raziskovali Steve Reich in nekateri drugi minimalisti, starodavno skandinavsko glasbo oziroma bolj specifično tamkajšnje duhovne hvalnice, pa razmisleke o konceptu hauntologije britanskega kulturnega teoretika Marka Fisherja, ki je Derridajeve teze apliciral na sodobno elektronsko glasbo. Poseben poudarek je Nordmark namenil tudi sami zasnovi plošče, pri čemer je prednost pred lastno intucijo dal strogo omejenemu ustvarjalnemu procesu, tako skozi prizmo skladateljskega pristopa kot tudi skozi prizmo zvočnega programiranja z enim samim digitalnim sintom. No, verjetno zato, da vse skupaj vendarle ne bi izpadlo zgolj kot teoretična, akademska vaja, so se na koncu zapisa znašle še primerjave z ustvarjalci, kot so Alva Noto, Fennesz in Tim Hecker, s katerim si je Nordmark letos poleti doma na Švedskem tudi delil oder.  

Na tem mestu je treba poudariti, da je omenjeni spremni zapis verjetno treba razumeti predvsem kot zanimivo in premišljeno orientacijo, ki je tam zato, da poslušalcu ponudi kopico opornih točk, te pa Nordmark dejansko osmisli tudi z glasbo, najsi gre za tehniko (reichovskega) faznega zamikanja in minimalističnega raziskovanja, prekrivanja, širjenja ter nadgrajevanja posameznih fraz ali za motive, izposojene iz starodavne skandinavske duhovne glasbe, pri čemer se tisti, ki te ne poznamo, denimo lahko opremo na izraze skandinavskih (black)metalcev, ki radi brskajo po stari mitologiji in tamkajšnji glasbi. To prekrivanje je morda še najopaznejše v zadnji skladbi Strength, ki z misteriozno, strašljivo in temačno senzibilnostjo ustvari nenavaden, a učinkovit kontrast preostanku plošče. Je pa tudi sicer na albumu ves čas prisoten oprijemljiv odmev preteklosti, skozi katerega Nordmark ukroji razpoloženje suspenza in občutek opustošenja oziroma negotove prihodnosti. Pri tem si močno pomaga z razgibano in izvirno sintezo nenavadnih zvokov, minimalistično bogatimi zvočnimi teksturami in zanimivim harmoniziranjem, zaradi katerih Eternal Words že na prvi posluh ponudi precej drugačno izkušnjo od primerljivih ambientalnih in sodobnih klasičnih plošč.

Tomas Nordmark bo svoj prvenec z avdiovizualnim nastopom prihodnji teden predstavil tudi v okviru festivala Sonica.