PAN Records, 2023

Plošča 绿帽 Green Hat sloni na pripovedi, ki se dogaja na Kitajskem med vladanjem dinastije Tang v 9. stoletju našega štetja. Potujoči intelektualec Li Juanming je redno zapuščal dom, da bi pisal in razpravljal o poeziji s podobno mislečimi učenjaki. Njegova žena Cifu je tako po več tednov ostajala sama. Razočarana je tolažbo našla v naročju ovdovelega soseda. Nekoč je Li ostal doma nepričakovano dolgo, kar je Cifu spodbudilo, da najde način, kako bo svojemu ljubimcu sporočila, kdaj jo lahko varno obišče. Sešila je poseben zelen klobuk, ki ga je nadela svojemu možu, ko je ta zapustil mesto. Z zelenim pokrivalom je Li nevedoč sosedu signaliziral, da lahko ta varno obišče Cifu. Nekega dne se je Li predčasno vrnil domov s svojega potovanja in zalotil Cifu s sosedom. Tako je zeleni klobuk postal simbol nezvestobe.

Na drugem albumu, ki nosi ime prav po tem pokrivalu, v Maleziji rojeni didžej in producent, živeč med Šanghajem in Tajpejem, meditira o zapleteni kitajski zgodovini patriarhalne heteronormativnosti in o tem, kako ta arhaična dvojna merila še naprej prevladujejo v kulturi na prodoren, toda pogosto neviden način. Umetnik izpostavlja tematiko toksične moškosti, in kako zlahka se vanjo ujamemo zaradi razširjenosti tovrstnih družbenih gibanj. Plošča tako poudarja dihotomijo; njen namišljeni moški obupano potrebuje smernice, vendar je vse, kar prejme, zgolj motivacija, da prevzame najbolj škodljive lastnosti moškosti. Ujame se v kognitivno disonanco med občutji in nezmožnostjo njihovega izražanja. Če varaš, si alfa chad, če si prevaran, si beta cuck. Ustvarjalčev pristop je težak in 绿帽 Green Hat je nesramen, tarna in pretirano napihuje svoj ego. Njegova embalaža – napeta in mišičasta – ohranja lastnosti moškosti s pridihom nelagodja, ki praska po obrazu.

Paket 42-minutnega surovega techna s pridihom industriala, EBM-a in tribal housa poslušalca razžira in ga popelje v mračen trans. Glasbeno je album tesnoben, vendar ne pretirano kaotičen. Zamrznjen je v togo držo in njegova živčnost je nenehna. Hkrati se poskuša igrati s porogljivostjo mačizma, ki prevaranega moškega nagovarja kot beto. Dober primer so recimo prodorno visoki sintetizatorji v komadu Idol Baggage, v katere Tzusing vplete domnevno nedolžen sempl ženskega smeha, toda ga vpelje in zasuče tako, da ta postane ponižujoč. Pojavi se občutek, da bo ne glede na uspeh ali prizadevanje moškega lika družba nanj gledala kot na manjvrednega. Da si bo tako rekoč nadel zeleni klobuk.

Album 绿帽 Green Hat je svež in težek, zveni popačeno in glasno, toda hkrati čisto in pušča dovolj prostora, da mešanica telo popelje v gibanje. Poslušalec se zlahka izgubi v hipnotičnih ritmih in posebnih teksturah. Glasbenik palete glede na debitantski album razen minimaliziranja orientalskih matric in semplov sicer ni preveč spremenil. Namesto tega je s produkcijo okrepil maskuline lastnosti, ki se porajajo v njegovi glasbi. Zrcali utripajoč glavobol ob ugotavljanju, kaj moškega pravzaprav naredi moškega in kako zapleteno je to vprašanje. V prostorih elektronskega klubovja, ki prav tako ne ubežijo vplivom merjenja mišic, si Tzusing povezne zeleno čepico kot znak protesta in dekonstrukcije iznakaženega ideala maskulinosti.