Vagina Corporation: Vreme e!
Sharla Records, 2022
Čas je! Vsak hip bo počilo. Vsak hip … Z zica ob oknu opazujemo, kako železna krila režejo nebo. Nešteto metrov pod nami so vse oči uprte v nas – ne zdržimo! Prek kril je zemlja videti kot mravljišče, in mar ni tako, da prav osamljenci vedno halucinirajo insekte? Plitko dihamo, ko nas višave priklenejo na sedež. Toda nič ne de! Rešitev je na dlani! Pomirjevala po grlu in slušalke na ušesa, prevzamejo nas grizljajoče basovske linije in mračna zvočna kulisa. Pravi balzam za naš otopeli um, kot šilce šnopca za streznitev med oblaki – vse skupaj pa lično zapakirano v paket šestih komadov, s podpisom Vagina Corporation in pripisom Vreme e!.
Vagina Corporation je postpankerski, krautrockerski in neopsihedelični solo projekt multiinštrumentalista Luka Jovanoskega. Jovanoski je poznan predvsem kot član postpankerske zasedbe Lufthansa, v bolj solistične vode pa se je podal januarja letos. V borih desetih mesecih je izstrelil štirikrat: od tega smo v oddaji Hiljadu decibela prestregli njegov debitantski EP Avionot nema da padne!? iz januarja. Dolgometražni prvenec Vreme e! je izšel v samozaložbi aprila letos, pod okriljem založbe Sharla Records pa je 20. oktobra pristal še na širšem glasbenem trgu.
Vreme e! odzvanja tako zapuščino fenomena kosmische musik kot tudi grobost pristnega kitarskega indieja. Tu in tam odkrivamo psihedelične primesi Rush to Relax, novovalovske elemente Lufthanse in postpankerski vpliv Bernays Propaganda. Očiten je tudi vpliv ameriških garažnih junakov Osees, Jovanoski pa se dolgoletnemu kitaristu tega benda, Johnu Dwyerju, pokloni s komadom Mrtav Doktor. Ta žlahtni pedigré ne spodkopava stanovitnosti projekta Vagina Corporation. Jovanoski je namreč uspel začrtati izvirno zvočno kuliso, s katero lebdi v nekakšnem presečnem, žanrskem medprostoru.
Zvočno in žanrsko neopredeljeni – in brezskrbni – Jovanoski spretno krmari v morju topline in hladu. Brezoblične kaskade psihedeličnih vokalov spaja s hladno, ostro pokrajino, polno nazobčanih bas linij in melodičnih rifov. DIY-produkcija dobro zaokroža album, ogrne nas v udobno tančico hrupa, ki jo mestoma prebadata elektronsko cvrčanje sintetizatorja in jecljanje efektiranih strun. Glasbenik spretno lovi ravnotežje med dopaminskimi vložki razgibanih kitar in donečega, nojzerskega hreščanja. Tako smo priča prijetni sintezi psihedelije in postpanka, umeščeni v okvir socialrealistične perspektive mlade Makedonije – nenehnega spora med umazanijo realnosti in letečo svežino nepredstavljivega.
Na naslovnici albuma vidimo motive letenja. Po motorjih smo že šarili in jih razstavljali, ko smo premišljevali o zvočnosti. Toda kako Vagina Corporation pravzaprav premaga gravitacijo? Izogne se praznemu besedičenju o padanju s stilom – kajti navdih črpa prav iz skoraj spregledanega skopskega mravljišča. Jovanoski svoj vzgon in potisk ustvarja prek lastne umeščenosti v družbenopolitično in materialno realnost zgodnje postindustrijske družbe. Uglasbena celota albuma Vreme e! je tako pravzaprav nekakšno zrcalo. Zrcalo razpetosti urbane, polprivilegirane mladeži, ki je ujeta med gnusom zapuščenih tovarn in lebdečim tripanjem po tako imenovanih zelenih površinah. Družbenokritična besedila, ki udrihajo tako po nenehni statičnosti utesnjene ljubezni in utesnjenega življenja, po lažnivih pridigarjih z medenimi jeziki in preveč pasivnih pacifistih, kot celota utelešajo temeljno poanto kdaj, če ne zdaj bo čas za spremembe? In Jovanoski poziva – Čas je!
Jovanoski se namreč s plato Vreme e! pridružuje kreativi, ki je sprožila novi val lokalne alter muzike. Zasedbe, kot so Vagina Corporation, Cut Your Nipple in Lufthansa, se zgledujejo po svojih severnejših tovariših – postpanka se lotevajo s podobnim eklektičnim pristopom, kot to počno Koikoi, Gazorpazorp in podobni razgibani bendi beograjske scene. Lahko bi trdili, da se Vagina Corporation z nojzerskimi primesmi in priokusom etosa naredi sam mestoma že osvobaja od te kulturno-produkcijske navezave sever–jug. Če se bo projekt razvijal – in razvejal – z istim tempom kot doslej, bomo lahko razpoznavne, razkačene bas linije, nojzerske pasaže in sanjave vokale kmalu poslušali po vsej regiji. Že res, da se vsak polet tako ali drugače konča na tleh – a Jovanoski, sveže opremljen s krili, motorji in sploh vsem, se zagotovo namerava v zraku obdržati še kar nekaj časa.
Zdaj ko so benzodiazepini popustili in se po nekem čudežu počutimo še manj trezne kot prej, lahko snamemo slušalke. Fragmentirani spomini ostajajo – baje smo za nekimi mravljišči oprezali še pred sekundo! Uspavala so hudičev posel, sam muska je bla pa dobra. Gremo kar takoj izkoristit povratno karto.
Dodaj komentar
Komentiraj