Redke - a zato še toliko bolj dragocene - so priložnosti, ko nas domači glasbeni ustvarjalci pripeljejo do vznemirljivih glasbenih odkritij. Tako se je pred časom povsem naključno zgodilo, da je prek - zdaj že nedelujoče - založbe Immigrant oziroma Imminent Recordings, ki sta jo vodili Dot in Subeena, na površje priplaval Sam Osborn oziroma wAgAwAgA. Leta 2008 sta mu producentki omogočili izdajo njegovega prvega in dih jemajočega EP-ja Goodbye Greens, ki so mu poleg še enega EP-ja sledile le še dolgometražne izdaje. Od tedaj je ta britanski producent vsako leto izdal po en album pri založbi Acroplane Recordings, Midnight Sampler pa je tako že njegova peta, hkrati pa tudi prva daljša izdaja pri kalifornijski založbi Record Label Records. A ga kljub temu na Radiu Študent predstavljamo prvič.



Glasbe wAgAwAgE ne moremo zlahka opredeliti, a je avtorju kljub temu uspelo ustvariti prepoznaven zvok, precej sličen izdajam založbe Warp. Reciklaža »acid« basovskih linij se prepleta s terenskimi posnetki iz Pakistana, zaradi katerih se album še najizraziteje pomeša s t.i. glasbami sveta. Snemanje terenskega materiala pripomore k razdvajanju od tipičnih elektronskih izdaj, ujetih v zgolj sintetično oblikovanje basovskih linij in semplanje beatov, kjer kljub ne povsem harmoničnim pasažam Osbornovo glasbo preveva pridih sprehoda po jutranjem gozdu ali vožnji skozi ulično gnečo. Pestra paleta zvokov - od ambientalnih reminiscenc na Boards of Canada do lomljenega Squarepusherja - in raznolikost celotnega albuma pa kljub navidezni nezdružljivosti dobro sodelujeta.



Naslov prvega komada - Shuffle - je tudi njegov najustreznejši opis. Basovska linija, okrancljana s ptičjim petjem, pasjim laježem in Satiejevo [satíjevo] prvo Gnossienno, ki se na nekaterih mestih z beatom slučajno ujame, je pravzaprav kaotična napoved celotnega albuma, hkrati pa tudi njegov najbolj eksperimentalen komad. wAgAwAgA še vedno ustvarja komade, ki načeloma niso strukturirani, saj - kot je priznal v nekem intervjuju - komadov običajno ne zna oblikovati. Dober primer tega je tudi Varanasi Puja, v katerem se klavir vztrajno bori proti nasekljanim beatom. Pomanjkanje strukture in neke namišljene urejenosti bi lahko jemali kot Osbornovo največjo prednost, saj ravno ta njegovo glasbo dela tako posebno.



Med presežke albuma Midnight Sampler lahko zagotovo štejemo komad Flagnag Dub, ki od vseh komadov zaradi divjih vokalnih posegov tudi najbolj izstopa. Po njem se album prevesi v bolj ambientalno in eksperimentalno obarvan del, ki je bolj kot klubom namenjen intimnemu poslušanju.



Na albumu Midnight Sampler avtor ne postreže z ničimer presenetljivo novim, temveč se poslužuje svojih značilnih in ustaljenih prijemov. Komadi, ki so dolgi od tri do trinajst minut, povzemajo večino dogajanja, ki se je odvilo na področju elektronske glasbe od zgodnjih 90-ih do danes. Vendar to ni nujno slabo. wAgAwAgA je še eden redkih producentov, ki uspešno dokazujejo, da je moč acid, jungle in ambientalno glasbo z ustrezno infuzijo duba spodobno oživeti. Te že obrabljene zvoke uporabi na unikaten in zdaj že prepoznaven način. Glasba s tega albuma plesišča verjetno ne bi pognala v zrak, temveč bi se poslušalcu bolj prilegla v naslanjaču po napornem dnevu. In obvezno na dobrem ozvočenju, saj šele to razkrije njene prave razsežnosti.